71. Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes : magistrsko deloOki Petrov, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes predstavlja zapleteno transformacijo človeške družbe, od religije prek filozofije do tehnologije. Evolucija človeške misli se začne s Sokratovo dialektiko in Platonovo Akademijo, ki jo v srednjem veku pričakata teološko nasprotovanje in inkvizicija. Pojav Kopernikove heliocentrične razlage, Gutenbergovega tiskalnega stroja in učenje Galilea Galileja privedejo do sveta, v katerem Descartes izreče znamenite besede »cogito ergo sum« ter obrne filozofsko smer nazaj k človeku. Tam ga dočaka usodni Immanuel Kant, katerega učenje naznani prihod nihilizma – prihod Nietzscheja, ki svojo destruktivno misel preda M. Heideggerju in odnosu človeka do tehnike, da bi po njem končali pri Baudrillardu in matrici ničnosti. Akademska svoboda se znotraj te evolucije pojavi na samem začetku pri Sokratu in Platonu ter se skozi čas »ohranja« pri posamičnih znanstvenikih. Šele s Humboldtovo ustanovitvijo moderne univerze v Berlinu leta 1809 lahko začnemo govoriti o akademski svobodi v sodobnem pomenu besede. Univerze postanejo središča razvoja umetnosti in znanosti, vendar se pravna zaščita akademske svobode tako v Evropi kot ZDA pojavi sorazmerno pozno. Pojem akademske svobode še danes večinoma ni izrecno omenjen v ustavah držav, medtem ko so področni zakoni, v katerih se opredeljuje akademska svoboda, nemalokrat tarča strokovnih kritik. Danes je akademska svoboda v svetu zelo različno zaščitena. In tukaj ne gre le za formalne, ampak tudi vsebinske razlike. Znotraj akademske svobode se ne nahajata le svoboda raziskovanja in poučevanja, ampak tudi avtonomija univerze, družbena odgovornost in tisto, brez česar akademske svobode ne bi bilo: svoboda izražanja, združevanja, govora. Trend zmanjševanja akademske svobode je danes opazen v številnih državah. Digitalizacija šolstva ob tem predstavlja nove izzive akademski svobodi, kjer se kitajski model tehnološke diktature zaenkrat razvija brez zaznavne alternative zahodnega sveta. Razvoj pametnih mest zahteva digitalno preobrazbo družbe in s tem tudi izobraževanja. Akademska svoboda se zato vse bolj izpostavlja tako v svoji svobodi kot nesvobodi.
Ključne besede: akademska svoboda, digitalizacija, znanost in umetnost, pravo, ustava, tehnologija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 394; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,84 MB) |
72. Pravna problematika zaposlovanja oseb s statusom invalida – študija primera Dobrovita, d. o. o. : magistrsko deloMaša Cesar, 2024, magistrsko delo Opis: Invalidi so največja manjšina na svetu, zato je pomembno, da so njihove pravice zagotovljene in se konsistentno izvršujejo. Študija primera invalidskega podjetja Dobrovita, d. o. o. je osrednja tema tega magistrskega dela, preko katere želim širši javnosti pokazati primere dobre prakse pri zaposlovanju invalidov. Odgovorila bom na vprašanja, ali so možnosti zaposlovanja invalidov enakovredne tako v zakonodaji kot v praksi, ali invalidi dejansko uživajo svoje zakonske pravice, katere ukrepe sprejema država za zagotavljanje enakopravnega delovnega okolja, zakaj še vedno obstaja stigmatizacija zaposlovanja invalidov in kakšne so razlike v možnostih zaposlovanja med različnimi vrstami organizacij. Pokazati želim razlike v zaposlovanju invalidov med podjetji, ki so bila ustanovljena z namenom zaposlovanja invalidov in običajnimi podjetji, ki so pogosto manj naklonjena zaposlovanju invalidov zaradi stigme in odpora pred postopki prilagajanja delovnih mest. Poleg študije primera bom uporabila tudi zgodovinsko metodo, metodo analize, komparativno metodo ter predvsem sociološko metode, preko intervjujev bom namreč odgovorila na določena vprašanja, zastavljena v uvodu. Poudariti želim, da so tako invalidi kot delodajalci še vedno premalo seznanjeni s pravicami in ugodnostmi na področju zaposlovanja, zakonodaja pa je sicer na tem področju urejena. Osrednje vprašanje je tudi, katere so glavne ovire pri zaposlovanju invalidov. Širšo javnost ter delodajalce želim s prikazanimi možnostmi spodbuditi k vključevanju invalidov na trg dela.
Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, možnosti, stigma
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 401; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,59 MB) |
73. Ureditev umetne prekinitve nosečnosti v državah članicah Evropske unije : magistrsko deloLina Mele, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava ureditev umetne prekinitve nosečnosti v državah članicah Evropske unije, kar je tema v središču pravnih, političnih in družbenih razprav. Analizirajo se različni zakonodajni pristopi, ki jih države članice EU uporabljajo pri urejanju te pravice, ter vpliv teh ureditev na dostopnost in varnost postopka. Raziskovalna metodologija temelji na pravni analizi, ki vključuje preučevanje pravnih aktov držav članic EU, sodno prakso ustavnih sodišč in Evropskega sodišča za človekove pravice, relevantne mednarodne pravne instrumente ter statistične podatke o dostopnosti in izvedbi umetnih prekinitev nosečnosti. Opredeljeni so relevantni pojmi in pravila ter opisano trenutno stanje pravne in ustavnopravne ureditve v državah članicah EU. Cilj raziskave je bil ponuditi celovit pregled trenutne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v EU, ugotoviti spremembe v zakonodaji, identificirati najboljše prakse in politike, ki zagotavljajo varnost in dostopnost postopka, ter osvetliti vpliv evropskih institucij na nacionalne politike, s poudarkom na raznolikosti pristopov znotraj EU. Ključne ugotovitve raziskave kažejo na velike razlike v zakonodaji med državami članicami, kar ustvarja neenakosti v dostopnosti in pravni zaščiti žensk. Medtem ko so nekatere države v zadnjih letih uvedle restriktivnejše ukrepe, druge svoje zakonodaje liberalizirajo pod pritiskom mednarodnih organizacij in evropskih institucij. Ugotovitve so lahko dragocen vir za nadaljnje raziskave in prispevajo k večji ozaveščenosti javnosti o trenutnem stanju ter izzivih, kar lahko vpliva na oblikovanje javnega mnenja in spodbuja podporo za potrebne zakonodajne spremembe.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, reproduktivne pravice žensk, Evropska unija, sodna praksa, evropske institucije
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 405; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,12 MB) |
74. Ustavno sodstvo v postsovjetskih državah : magistrsko deloŽanet Silič, 2024, magistrsko delo Opis: Z razpadom Sovjetske zveze in nastankom neodvisnih držav so države novih demokracij po zgledu naprednega zahoda v sklopu delitve oblasti vzpostavile ustavnosodno presojo. Ustavno sodstvo je temelj uresničevanja ustavno zagotovljenih pravic. Za postsovjetske države, ki zaradi socialističnega sistema niso imele ustavnosodne tradicije, se je pričelo posebno obdobje ustanavljanja organov ustavnosodne presoje in nadzora normativnih aktov ter varovanja v ustavi zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vzpostavljeni specializirani organi kljub manjkajoči tradiciji ključno pripomorejo k vzdrževanju in vzpostavljanju ustavnosti, zakonitosti, varovanju temeljnih človekovih pravic ter s tem demokracije in načel pravne države. Ustavnosodni organi nimajo neposrednih zakonodajnih pristojnosti, lahko pa na slednje posredno bistveno vplivajo. K družbenemu stanju, demokratičnemu razvoju in napredku ustavnega sodstva posamezne države so ključno pripomogli nevladne organizacije, mednarodne institucije ter konferenčna združenja. Namen magistrskega dela je primerjava ustavnosodnih ureditev postsovjetskih držav in znotraj njih nepriznanih držav, ki so se za lastno suverenost borile v istem časovnem obdobju ter ob tem naletele na mednarodno nepriznanje, a kljub temu vzpostavile svoje lastne državne institucije. Magistrsko delo celovito zajema tematiko ustavnega sodstva na celotnem območju bivše Sovjetske zveze in skozi primarni zgodovinski pregled ter primerjavo ustavnih ureditev nudi vpogled v razvoj, delovanje in stanje ustavnega sodstva. S celostno obravnavo in primerjavo magistrsko delo doprinese k poglobljenemu razumevanju ustavnega sodstva držav bivše Sovjetske zveze, saj usmerjeno odkriva njegovo vlogo ter problematike.
Ključne besede: Sovjetska zveza, postsovjetske države, nepriznane države, ustavno sodstvo, nove demokracije
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 473; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,47 MB) |
75. Odločitev sodišča o skupni vzgoji in varstvu : magistrsko deloLaura Cerar, 2024, magistrsko delo Opis: Odločitev sodišča o skupni vzgoji in varstvu je kompleksno pravno vprašanje, ki spada na področje družinskega prava. Bistvo magistrskega dela je spoznati institut skupne vzgoje in varstva ter razumeti, na kakšen način in pod katerimi pogoji se sodišče v praksi odloči, da bo otroka zaupalo v skupno vzgojo in varstvo, kar pomeni, da se zaupa obema staršema. Sodna praksa je ta institut na konkretnih primerih še bolj nazorno in konkretno orisala. Ključni metodi, ki sta bili uporabljeni za raziskovanje, sta deskriptivna (oz. opisna) in normativna metoda. Sam cilj magistrskega dela je bil potrditi ali zavreči zastavljene hipoteze. Ključna ugotovitev je bila, da se sodišče lahko odloči, da bo otroka zaupalo v skupno vzgojo in varstvo, četudi se starša o tem ne strinjata, saj je ključna okoliščina, ki vpliva na odločitev sodišča, največja korist otroka. Veliko težo pri tehtanju sodišče pripisuje tudi želji otroka in mnenju centra za socialno delo, ki ima po spremembi DZ vlogo pomožnega preiskovalnega organa. Gre za delikatno vprašanje, saj ima bistven vpliv na otrokovo življenje, namen sodišča pa je vedno poiskati ureditev, ki bo v otrokovo največjo korist.
Ključne besede: otrokova korist, skupna vzgoja in varstvo, center za socialno delo, ukrep za varstvo otrokove koristi, odločitev sodišča, načelo največje koristi otroka, družinski zakonik
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 656; Prenosov: 45
Celotno besedilo (846,61 KB) |
76. Pravna in ekonomska varnost pacienta po prenosu določb Direktive 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu : doktorska disertacijaDiana Grad, 2024, doktorska disertacija Opis: V ospredje je postavljena obravnava vprašanja pravne in ekonomske varnosti pacientov, ki se odločijo za čezmejno zdravljenje skladno z Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Namen disertacije je definirati, kako so bili cilji te Direktive preneseni v zakonodajo držav članic EU in pri tem kot ključno preučiti ex post učinke pri načrtovanem čezmejnem zdravljenju, kot jih predvideva in opredeljuje SEU. Uvodna poglavja so namenjena zlasti obravnavi koncepta sistemov socialne varnosti, njihovega povezovanja ter analizi normativne ureditve področja čezmejnega zdravstvenega varstva na območju EU, pri čemer je poudarek na Direktivi 2011/24/EU in ključnih primerih v sodni praksi SEU. Glede na postavljena raziskovalna vprašanja je bilo uporabljenih več raziskovalnih metod. Obravnavana tematika zadeva vse države članice EU, zato je v nadaljevanju s primerjalno pravnega vidika ponazorjena analiza odklonov od ciljev Direktive 2011/24/EU v sedmih izbranih državah članicah EU, pri tem pa so upoštevane različne ureditve sistemov zdravstvenega varstva na območju EU. Z normativno analizo, ki je obravnavana v zadnjem delu, je naš cilj analizirati normativno ureditev področja čezmejnega zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji s poudarkom na prenosu Direktive 2011/24/EU, pri čemer je izpostavljena tako ekonomska varnost kot tudi pravna varnost pacienta z vidika PDEU, URS in sodne prakse sodišč RS. V zaključku je definiran še predlog za ustrezno ureditev ekonomsko-pravne varnosti pacientov pri načrtovanem čezmejnem zdravljenju na primeru Republike Slovenije, ki bi odpravil dve ključni anomaliji, ki sta se pojavili po prenosu ciljev Direktive 2011/24EU v zakonodajo Republike Slovenije.
Ključne besede: čezmejno zdravstveno varstvo, Direktiva 2011/24/EU, zdravstveni sistemi držav članic EU, sodna praksa SEU, PDEU, pravna in ekonomska varnost pacienta
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 516; Prenosov: 13
Celotno besedilo (3,17 MB) |
77. Zloraba prostitucije in trgovina z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja skozi teorijo in slovensko sodno prakso : magistrsko deloAnja Sirk, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje problematike zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, pri čemer skozi teorijo in slovensko sodno prakso raziskuje povezave med prostovoljno prostitucijo kot obliko seksualnega dela ter kaznivimi dejanji njene zlorabe in trgovine z ljudmi. V delu se obravnava, kako sta pojava prostitucije in trgovine z ljudmi prepletena s politikami nadzora in mejnih režimov ter kako se odpirajo pravna in moralna vprašanja, ki vključujejo človekove pravice, trg dela in seksualno industrijo. Medtem ko je trgovina z ljudmi globalno prepovedana in obravnavana kot kaznivo dejanje, pa obstajajo različni pristopi k ureditvi prostitucije. Delo ponuja vpogled v dve različni ureditvi prostitucije, in sicer legalizacijo in regulacijo ter kriminalizacijo po t. i. nordijskem modelu, pri čemer se analizira tudi vpliv teh ureditev na pojavnost trgovine z ljudmi. Pomemben prispevek raziskave je podan v analizi izkoriščanja v slovenski sodni praksi, saj je ugotovljeno, da se zakonski znak izkoriščanja razlaga vse bolj široko, kar ima pomembne posledice za pravno obravnavo teh kaznivih dejanj. Študija se spopada tudi z vprašanjem, ali se lahko prostitucija obravnava kot oblika dela, pri čemer predstavlja argumentacijo tako stališča, da prostitucije ne moremo obravnavati kot delo, kot tudi stališča, da jo lahko. Poleg tega raziskava na kratko preučuje tudi vpliv turizma na prostitucijo ter specifično obravnava problematiko v goriški regiji, kjer so tovrstni pojavi še posebej izraziti. Gonilo raziskave predstavljajo tri hipoteze, ki so jasno opredeljene v uvodnem delu, temeljito obravnavane v osrednjem delu, kjer so podprte z relevantno teorijo in sodno prakso, v zaključku pa sledi njihova potrditev ali zavrnitev.
Ključne besede: prostitucija, zloraba prostitucije, trgovina z ljudmi, kaznivo dejanje, izkoriščanje, teorija in sodna praksa, seksualno delo
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 500; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,36 MB) |
78. Poseg v pravico do zasebnosti pri izvajanju policijskih preiskav v luči novejše sodne prakse : magistrsko deloNika Lošić Ošlak, 2024, magistrsko delo Opis: Pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin se je skozi različna obdobja zgodovine širil in krepil, zato lahko danes z gotovostjo trdimo, da le te predstavljajo sestavni in ključni segment našega življenja ter so tretirane kot nekaj samoumevnega. Ena od ključnih človekovih pravic, ki prestavlja pomemben del našega življenja je pravica do zasebnosti. Gre za kompleksno pravico, ki se je skozi čas spreminjala in prilagajala novejšim trendom ter predvsem novemu tehnološkemu razvoju, ki ga narekuje sodobni svet. Ker je pojmovanje pravice do zasebnosti zelo široko, se lahko njeno dojemanje glede na različne družbene kontekste ter različno stopnjo varstva pravic v posameznih družbenih sistemih bistveno razlikuje. Danes pravica do zasebnosti uživa visoko stopnjo varstva tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni, vendar je zaradi hitrega tehnološkega razvoja slednja nenehno podvržena novim preizkušnjam. Da bi lahko policija kot represivni organ z uporabo policijskih pooblastil tekom izvajanja policijskih preiskav zagotavljala ustrezno stopnjo varstva obravnavane pravice, je v prvi vrsti potrebno dobro poznavanje dovoljenega praga posegov v človekove pravice, ki mora biti skladno z ustavo, zakoni in podzakonskimi določili ter v drugi vrsti zavedanje ljudi o pomembnosti pravic, ki jim pripadajo. Policija danes kot ključni instrument državnega monopola moči in prisile predstavlja sodobno in po evropskih merilih oblikovano organizacijo, ki pri opravljanju svojega dela, kljub nenehnim izzivom sodobne družbe, stremi k čim večji uravnoteženosti policijskih pooblastil in spoštovanju temeljnih človekovih pravic. Ključni pokazatelj spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju nalog policije je sodna praksa, ki predstavlja temeljno vodilo za krepitev legitimnosti zasledovanih ciljev policije ter za zagotavljanje večje stopnje varnosti, v ustavi in zakonih določenih, človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, policijska pooblastila, sorazmernost, pričakovana zasebnost, prikriti preiskovalni ukrepi, sodna praksa, sprememba zakonodaje
Objavljeno v ReVIS: 25.11.2024; Ogledov: 521; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,72 MB) |
79. Aktualna sodna praksa Sodišča Evropske unije o pravicah letalskih potnikov : magistrsko deloTim Bučan, 2024, magistrsko delo Opis: Kakor se spreminja letalstvo, se spreminja tudi pravo, ki je povezano z njim. V nedavnem času je koronavirus dodobra zamajal naša življenja, pretresel temelje in nas hočeš/nočeš praktično čez noč prisilil v drugačen vsakdan. Z njegovo širitvijo so države sveta postopoma uvajale različne ukrepe za zajezitev virusa, med njimi tudi omejitev ali celo prepoved (letalskih) potovanj. Tako so se potniki in letalske družbe znašli v neprijetni situaciji in z njo povezanimi odškodninskimi zahtevki, protiargumenti in potreba po reševanju nastalih množičnih pravnih konfliktov kolikor hitro se da. V tem magistrskem delu avtor najprej oriše zgodovinski razvoj pravic potnikov v letalskem prometu, čemur sledi predstavitev pravne ureditve tega področja tako v kontekstu Evropske unije kot v mednarodni sferi. Avtor se v nadaljevanju loti predstavitve in analize novejše sodne prakse Sodišča Evropske unije, ki jo primerja s sodbami, izdanimi pred letom 2020 (oziroma pred časom koronavirusa). Pri tem ugotovi, da kljub postopnemu dvigu ravni varstva pravic letalskih potnikov, ti svoje pravice še vedno težko uveljavljajo. Sodišče Evropske unije ne odloča a priori v dobrobit potniku, temveč pazljivo tehta argumente vseh udeležencev. Nedavni časi pa vedno bolj kažejo tako na potrebno osvežitev Uredbe št. 261/2004 kot tudi na konvergenco s pravicami potnikov ostalih oblik mobilnosti.
Ključne besede: pravice letalskih potnikov, izredne razmere, COVID-19, sodna praksa Sodišča Evropske unije, odpoved leta, zamuda leta, odškodnina
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 627; Prenosov: 30
Celotno besedilo (2,68 MB) |
80. Pravni režim za prihod beguncev iz Ukrajine : magistrsko deloRoman Kavčič, 2024, magistrsko delo Opis: Republika Slovenija se je v letu 2022 že tretjič v svoji zgodovini srečala z večjim begunskim valom, namreč 24. februarja 2022 je Rusija začela nepričakovano vojaško agresijo v Ukrajini. Svet EU je 4. marca 2022 soglasno sprejel izvedbeni sklep o uvedbi začasne zaščite zaradi množičnega prihoda oseb, ki bežijo iz Ukrajine zaradi vojne. Začasna zaščita je mehanizem za izredne razmere, ki se lahko uporabi v primeru množičnega prihoda oseb in katerega cilj je zagotoviti takojšnjo in kolektivno zaščito razseljenim osebam, ki se ne morejo vrniti v svojo državo izvora; njen cilj je ublažiti pritisk na nacionalne azilne sisteme in omogočiti razseljenim osebam, da uživajo usklajene pravice po vsej EU. 9. marca 2022 je bil s strani Vlade Republike Slovenije sprejet Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine in tako vzpostavil pravno podlago za sprejem beguncev iz Ukrajine na podlagi Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. S predstavitvijo posameznih pravnih podlag bomo ugotavljali, ali lahko begunec na podlagi sprejetih pravnih podlag dejansko uveljavlja vse pravice, ki so mu zagotovljene s sprejeto zakonodajo. Z metodo kompilacije bomo predstavili pravne podlage, ki urejajo status začasne zaščite v Republiki Sloveniji, s statistično metodo pa predstavili podatke o številu vloženih vlog za priznanje začasne zaščite ter času reševanja od vložitve vloge do izdane odločbe o priznanju začasne zaščite, številu pozitivno ugodenih, zavrženih in zavrnjenih vlog pri Upravni enoti Kranj ter nato z induktivno in deduktivno metodo oblikovali končno sklepanje iz posameznih primerov na splošno in obratno. Hitra uveljavitev instituta začasne zaščite in njegova pogostost uporabe v primerjavi z mednarodno zaščito ima lahko tudi pomanjkljivosti in nedoslednosti. Pomanjkljiva ureditev pravnih podlag se pokaže pri različnih dejanskih stanjih pri vodenju posameznih upravnih postopkov. Pri navedenem raziskovalnem vprašanju bomo pri analizi pravnih podlag vključili tudi njihovo implementacijo pri vodenju dejanskih upravnih postopkov. Na podlagi praktičnih ugotovitev pri vodenju postopkov bomo dejansko analizirali pravne podlage in njihove pomanjkljivosti. Z deskriptivno metodo bomo analizirali pravne podlage, ki urejajo sprejem beguncev iz Ukrajine, ter predstavili morebitne pomanjkljivosti, ki niso sistemsko urejene v zakonodaji. S sintetično metodo bomo predstavili sklepne ugotovitve.
Ključne besede: Začasna zaščita, razseljene osebe, begunec, Ukrajina, vojaška agresija, mednarodna zaščita, subsidiarna zaščita
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 611; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,65 MB) |
