Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 1605
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Sovražni govor
Matic Mlakar, 2020

Opis: Skozi diplomsko delo je raziskana problematika glede sovražnega govora, ki je trenutno eden najbolj zahtevnih izzivov za razrešitev v danajšnjem svetu. Na začetku so opisane razlike stereotipov, predsodkov, diskriminatornih predsodkov in diskiminacije. Vsi našteti so pomemben ključ za lažje razumevanje pojava sovražnega govora. Podrobneje je povzeto, kje vse je reguliran sovražni govor tako posredno kot neposredno po nacionalnih in mednarodnih določbah. Sam temelj demokracije predstavlja svoboda do izražanja misli, vere, vesti in idej, zato so določbe jasne, da je prepovedano javno spodbujanje in razpihovanje sovraštva, spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni. Kljub jasnim določbam se svet razvija s svetlobno hitrostjo in pravzaprav še ni urejeno vsako področje, ki je nujno za razrešitev oziroma omejitev sovražnega govora. Družbo v vsakem prelomnem obdobju zaznamuje neko pomembno vprašanje, naše je ureditev sovražnega govora, kar lahko v posledici pripelje do močno preoblikovane demokratične družbe. V diplomskem delu je tako analizirana sodba Vrhovnega sodišča, kot tudi sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, katera je nujna analize, saj lahko takšna odločitev sodišča pusti hujše posledice za nadaljnji razvoj svobodne in strpne demokratične družbe.
Ključne besede: sovražni govor, svoboda izražanja, ESČP
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (341,09 KB)

72.
Uporaba "otrok-vojakov" v luči mednarodnega prava
Petja Milješić, 2020

Opis: Skozi zgodovino je bila uporaba otrok v oboroženih spopadih vedno prisotna, tako v pomožnih kot tudi v direktnih vlogah. V mednarodnem pravu se prvič pojavi potreba po zaščiti otrokovih pravic z Ženevsko konvencijo o otrokovih pravicah leta 1924. Kasneje se je varstvo poglobilo in leta 1977 se v obeh protokolih k Ženevski konvenciji izpostavi rekrutiranje in uporabo otrok v spopadih. Leta 1989 Konvencija o otrokovih pravicah prvič definira otroka kot vsako osebo, mlajšo od 18 let. S Konvencijo 182 je Mednarodna organizacija dela leta 1999 uvrstila obvezno rekrutiranje mlajših od 18 let med najhujše oblike otroškega dela. Leta 2000 je bil sprejet Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah iz leta 1989 glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih ali OPAC. Težava je, da postavlja dvojne standarde, ene za vladne oborožene sile, druge za nevladne oborožene skupine. Leta 2002 Rimski statut uvrsti rekrutiranje in uporabo otrok, mlajših od 15 let, med vojne zločine. S Pariškimi načeli in Pariškimi zavezami iz leta 2007 so se za "otroke-vojake" zavzele države, mednarodne in nevladne organizacije iz celega sveta, na čelu z Unicefom. Zasnovali so osnovo, ki nalaga nove smernice in praktične ukrepe v skladu z novejšimi mednarodnimi standardi, za izpust, razorožitev in reintegracijo. Odgovorne za rekrutiranje je obsodilo Mednarodno kazensko sodišče. Posebno sodišče za Sierro Leone pa je imelo pristojnost tudi nad "otroki-vojaki", starimi 15-18 let. Na te otroke je treba gledati kot na žrtve in jih obravnavati z dostojanstvom ter si prizadevati za njihovo reintegracijo.
Ključne besede: otroci vojaki, mednarodno pravo, oboroženi spopadi, otrokove pravice
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 186; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (465,23 KB)

73.
Ginekologov ugovor vesti
Tamara Miljanović, 2020

Opis: Pravica do ugovora vesti je v pravnem sistemu Republike Slovenije ustavna pravica, torej urejena v Ustavi Republike Slovenije. Institut ugovora vesti je urejen tudi v različnih zakonih in drugih predpisih. Naloga države je, da zagotavlja uresničevanje te pravice posameznemu ginekologu. V zvezi z institutom ugovora vesti se v diplomski nalogi dotaknemo tudi drugega pola, torej pravice nosečnice, npr. njene pravica do prekinitve nosečnosti, ki je do desetega tedna nosečnosti čisto avtonomna, kasneje, ko nosečnost traja nad deset tednov, pa o tem ne odloča več izključno in samo nosečnica, temveč o prekinitvi nosečnosti odločata komisiji prve in druge stopnje. V vsebinskem delu diplomske naloge je predstavljen institut ugovora vesti skozi zgodovino, na splošno urejenost instituta v zdravstvu, dotaknemo se tudi razlage pojma vesti, etičnega in pravnega vidika ugovora vesti. Nadrobneje sledi pregled zakonodaje, ki ureja ta institut, ter diskusije o zarodku in njegovih pravicah v drugih področnih zakonih in na drugi strani o osebnostnih pravicah ženske, ki ga nosi. Posvetimo se tudi umetni prekinitvi nosečnosti, tj. splavu. Nalogo zaključimo z razlago postopka uveljavljanja ugovora vesti z aktualno predstavitvijo konkretnih številk, natančneje s številom ginekologov v Sloveniji in kolikšen del teh ima registriran ugovor vesti pri Zdravniški zbornici Slovenije.
Ključne besede: ugovor vesti, ginekologi, pravo, medicina, splav
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 165; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (446,74 KB)

74.
Oporoka in nujni delež
Milana Domazet, 2020

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano področje dednega prava, ki je kompleksna in dinamična kategorija prava. Ker se s postopkom dedovanja sreča vsak posameznik prej ali slej, bodisi kot zapustnik bodisi kot dedič, bi bilo smiselno, da se seznani z vsaj osnovnimi pojmi, da bi mu to obsežno pravno področje postalo malo bolj razumljivo. Slovensko dedno pravo priznava dva pravna temelja, na podlagi katerih se lahko izvede dedovanje, to sta oporoka in zakon. V primerih, ko zapustnik nima specifičnih želja in zahtevkov glede ustvarjenega premoženja, ni potrebe, da prehod zapuščine posebej ureja. V takem primeru bodo dediči namreč dedovali na podlagi zakona. Ko pa želi zapustnik razpolagati s svojim premoženjem tudi za čas po smrti in želi premoženjska razmerja urediti drugače, kot to veleva zakon, ima na voljo oporoko. Načelo svobodnega testiranja je eno od temeljnih načel dednega prava. Če zapustnik z ustvarjenim premoženjem oporočno razpolaga, ima tak način dedovanja vedno prednost pred zakonitim dedovanjem. Zakon o dedovanju nudi oporočitelju, da glede na osebne preference izbira med različnimi oblikami oporok, ki pa morajo biti sestavljene v skladu s pogoji, ki jih zakon navaja za vsako obliko posebej. Zakonodajalec je z institutom nujnega deleža omejil zapustnikovo pravico svobodnega oporočnega razpolaganja ter razpolaganj inter vivos. Zapustnik mora del svojega premoženja, t. i. rezerviran del, nameniti svojim najbližjim sorodnikom. Lahko pa iz razlogov, ki so taksativno navedeni v Zakonu o dedovanju, zapustnik nujnemu dediču pravico do nujnega deleža zmanjša ali celo odvzame.
Ključne besede: dedno pravo, nujni delež, dedovanje, oporoka, nujni dediči
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (499,79 KB)

75.
Varstvo narodnih manjšin v evropskem pravu
Luka Miladinović, 2020

Opis: Manjšine so skupine ljudi, ki se od večinskega prebivalstva razlikujejo po svoji narodni, verski, kulturni ali kakšni drugi identiteti. Zaradi specifičnosti posameznih narodnih manjšin in različnih pogledov držav na njih še danes nimamo opredeljenega pojma narodnih manjšin. Ker so pripadniki manjšin nasproti večinskemu prebivalstvu navadno v šibkejšem položaju, so jim zagotovljene posebne manjšinske pravice. Z zgodovinsko metodo je bil preučen razvoj varstva narodnih manjšin. Opravljena je bila analiza mednarodnih dokumentov, ki dajejo pripadnikom manjšin nekatere manjšinske pravice, s katerimi se skuša zagotoviti enakopravnost. Nov sistem varstva narodnih manjšin v Evropi se je razvil znotraj Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in tudi Evropske unije v manjši meri. Zanimalo nas je, ali se obseg varstva narodnih manjšin v mednarodnih dokumentih veča. Še vedno je položaj manjšin odvisen predvsem od držav, v katerih živijo. Norme, ki zagotavljajo pravice narodnim manjšinam, so še vedno zelo ohlapne. Državam omogočajo veliko svobode pri interpretaciji. Predvsem ni norm, ki bi države zavezovale za aktivno ravnanje v smislu zagotavljanja pravic. Mehanizmi mednarodnih organizacij nimajo take moči, da bi dosledno zagotavljali nadzor nad izvajanjem določb. Države so na razpotju med zagotavljanjem strpnosti in raznolikosti ali pa vračanjem v zgodovino.
Ključne besede: narodne manjšine, manjšinsko varstvo, človekove pravice, diskriminacija, Svet Evrope
Objavljeno: 06.01.2021; Ogledov: 175; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (565,28 KB)

76.
Poenostavljena prisilna poravnava
Matic Miklič, 2019

Opis: Poenostavljena prisilna poravnava je relativno nov insolventni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in se uporablja za manjše družbe. Ko se družba znajde v likvidnostnih težavah, torej ko ni več sposobna plačevati svojih obveznosti, lahko sodišču predlaga postopek, s katerim se odpiše del dolgov, s čimer ji upniki oprostijo del plačila dolga in nadaljujejo sodelovanje oz. poslovanje. S tem se izognejo stečaju, kjer ponavadi, po domače rečeno, ne dobijo skoraj nič. Postopek na predlog dolžnika uvede sodišče. Dolžnik naredi seznam terjatev, ki se delijo na različne terjatve, oziroma naredi seznam, komu in koliko je dolžan. Nato upniki glasujejo, če so za ali proti postopku. Zakon določa nekatere pogoje, ki so potrebni za sprejetje s strani upnikov ter druge zakonske določbe za uspešen predlog postopka. Bistveno je, da se večina upnikov strinja s predlogom in tako reši nastali položaj. Bistvenega pomena je, da se s postopkom poenostavljene prisilne poravnave prekinejo vsi izvršilni postopki in da se naredi finančna reorganizacija, s katero bo dolžnik vrnil preostali dolg do upnika, potem ko mu je le-ta del dolga odpisal.
Ključne besede: poenostavljena prisilna poravnava, upniki, dolžniki, terjatve, likvidnost, insolventnost, stečaj
Objavljeno: 06.01.2021; Ogledov: 198; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (944,13 KB)

77.
Vpliv bolezni sozakonca na razvezo zakonske zveze
Petra Mikić, 2020

Opis: V času skupnega življenja sta zakonca in njun zakon lahko izpostavljena številnim življenjskim preizkušnjam in nekatere lahko privedejo tudi do prenehanja zakonske zveze. Kot je znano, je razveza zakonske zveze že po samem zakonu eden od načinov prenehanja zakonske zveze. Med relevantnimi življenjskimi preizkušnjami pa je tudi prisotnost bolezenskega stanja pri sozakoncu. V skladu z novodobnim načinom življenja, hitrim tempom in izpostavljenostjo stresu se povečuje verjetnost nenadnih pojavov bolezenskih stanj pri ljudeh, zato lahko bolezensko stanje kot življenjska preizkušnja nastopi v vsaki zakonski zvezi. Bolezensko stanje enega od zakoncev je lahko povod za razvezo zakonske zveze (po volji zakonca, katerega sozakonec je obolel, ali po volji obolelega zakonca) ali kot okoliščina ob razvezi zakonske zveze. Različna bolezenska stanja imajo različno naravo in simptome, zaradi česar je različen tudi vpliv teh na psihofizične lastnosti obolelega posameznika. Iz tega izhaja raznolikost v obravnavi posameznih primerov vpliva bolezni sozakonca na razvezo zakonske zveze, katere odraz je tudi več različnih možnosti glede vrst postopkov razveze zakonske zveze, ki v posameznem primeru pridejo v poštev, možnosti vpliva na sposobnost razsojanja obolelega posameznika in vpliva na njegovo procesno sposobnost ter več različnih možnosti glede vpliva bolezenskega stanja sozakonca na pravne posledice razveze zakonske zveze.
Ključne besede: bolezen sozakonca, skupno premoženje, družinsko pravo, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 220; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (766,89 KB)

78.
Vloga države pri spoštovanju človekovih pravic v gospodarstvu
Lara Medoš, 2020

Opis: Živimo v družbi, v kateri je izredno pomemben odnos do človekovih pravic. Z vedno večjim delovanjem mednarodnih organizacij je bil poudarek na pomembnosti človekovih pravic povečan in so bili sprejeti novi dokumenti za njihovo podrobnejše obravnavanje ter za povečanje njihovega varovanja. Za zagotavljanje varovanja človekovih pravic pa so dolžne poskrbeti posamezne države z nacionalno zakonodajo, ki naj bi temeljila na mednarodnih pogodbah in predpisovala ukrepe za njihovo uresničevanje in nudenje pravne pomoči. Na določenih področjih so nekatere pravice bolj izpostavljene kot druge in je večja nevarnost, da bi prišlo do njihove kršitve. Eno od teh področij je gospodarstvo, zato je OZN sprejela Smernice OZN za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. Republika Slovenija kot država članica OZN je morala smernice implementirati, kar je storila z Nacionalnim akcijskim načrtom RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu. V uvodu diplomskega dela so definirane človekove pravice in je predstavljen njihov splošni pomen v Sloveniji. V nadaljevanju so predstavljene Smernice OZN in Nacionalni akcijski načrt RS, s katerim je Republika Slovenija intervenirala za povečanje spoštovanja in varovanja človekovih pravic na področju gospodarstva. Na koncu pa je predstavljeno še varovanje človekovih pravic izven meja Republike Slovenije. Namen diplomskega dela je potrditi hipotezo, da Nacionalni akcijski načrt RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu in ostali predpisi Republike Slovenije vsebujejo ustrezne ukrepe in smernice za zaščito človekovih pravic v gospodarstvu, a so vseeno prisotne določene pomanjkljivosti na področju nadzora sledljivosti upoštevanja ukrepov in smernic. Za rešitev teh pomanjkljivosti je podan predlog za dopolnitev le-tega.
Ključne besede: Nacionalni akcijski načrt RS za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu, varstvo človekovih pravic, gospodarstvo, človekove pravice
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 194; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

79.
Pravniška etika - primerjava med pravosodnimi poklici in javno upravo
Emina Lipović, 2020

Opis: Etika je filozofska disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem morale. Etika je z moralo povezana v ožjem smislu, kar pomeni, da je etika filozofija morale. Primarno gledano je njena uporaba v praksi vezana na razlago, ločevanje dobrega in zla ter ločevanje med moralnim in nemoralnim. Diplomsko delo zajema etiko kot znanstveno disciplino v povezavi s pravosodnimi poklici in javno upravo. Diplomsko delo je odraz primerjanja pravniške etike v trenutno obstoječem sistemu Republike Slovenije. V diplomskem delu je uporabljena metoda zgodovinske razlage v povezavi s sistematično in na ta način je prikazana pomembnost etike in etične pristojnosti. S postopkom analiziranja samostojnih publikacij, pravnih besedil, člankov itd. se je prišlo do stičišč pojmov in njihove vzročnosti. Vse to se je povezalo v smiselno celoto. Cilj naloge je bil poiskati lastnosti vseh pojmov in nato med njimi poiskati glavne razlike ter odgovoriti na postavljeni hipotezi. Odgovor na hipoteze se je podal s kritičnim pregledom kodeksov etike različnih poklicev. Upoštevalo se je pravosodne poklice in poklice javne uprave. Najpomembnejše ugotovitve in razlike med kodeksi so zapisane v zaključku diplomskega dela. Omenjeno je tudi kako odgovornost in težavnost poklicev vpliva na določbe v kodeksih.
Ključne besede: etika, etični kodeksi, morala, pravosodni poklici, javna uprava
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 214; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (716,58 KB)

80.
Razmerja med razvezanima zakoncema s poudarkom na stanovanjskem varstvu
Špela Likovič, 2020

Opis: Diplomska naloga obravnava razmerja med razvezanima zakoncema, in sicer preživnino, delitev skupnega premoženja, vračanje daril ter stanovanjsko varstvo, na čemer je poudarek. S pomočjo deskriptivne metode so razloženi osnovni pojmi, s pomočjo zgodovinskega pregleda so analizirani zakoni, predstavljena pa je tudi ureditev nekaterih tujih zakonodaj. Namen diplomske naloge je predstavitev dvanajstega poglavja Družinskega zakonika in globlja analiza stanovanjskega varstva. Preučili bomo več primerov, in sicer primer zakoncev, katerih stanovanje je v skupnem premoženju, primer zakoncev, kjer ima izključno lastninsko pravico ali v soposesti s trejo osebo na stanovanju zgolj en izmed zakoncev, ter primer, v katerem zakonec izvaja nasilje nad drugim zakoncem. Cilj diplomske naloge je potrditev oziroma ovržba hipotez, hkrati pa se želi z diplomsko nalogo predstaviti zakonsko ureditev stanovanjskega varstva skozi zgodovino, kako se ga je urejalo ter predloge in opozorila tako državnih kot evropskih organov. Institut stanovanjskega varstva do sprejetja Družinskega zakonika ni bil urejen, sodišča so morala sama zapolniti pravno praznino, ki jo je pustil zakonodajalec, zato se je tako na evropski kot na državni ravni pojavila splošna potreba, da se omenjeno področje celovito in sistematično uredi. Problematika stanovanjskega varstva se je začela pojavljati v zadnjih letih prejšnjega tisočletja in dobila precejšnje zanimanje za njeno ureditev.
Ključne besede: Družinski zakonik, stanovanjsko varstvo, preživnina, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 231; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (345,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh