Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Kibernetska varnost v javni upravi je v digitalni dobi postala eno glavnih področij, kjer imajo zaposleni osrednjo vlogo pri obvladovanju izzivov in priložnosti. Čeprav digitalna preobrazba prinaša številne koristi, kot so učinkovitejše storitve in racionalizacija procesov, hkrati povečuje tudi izpostavljenost kibernetskim grožnjam. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv človeških dejavnikov pri oblikovanju in ohranjanju kibernetske varnosti v javni upravi. V času, ko so informacijski sistemi temelj delovanja javnih storitev, je zagotavljanje varnosti bistveno za zaščito občutljivih podatkov in krepitev zaupanja javnosti. Posebna pozornost je namenjena zaposlenim, ki pogosto predstavljajo prvo obrambno linijo pred kibernetskimi grožnjami, vendar se soočajo s pomanjkanjem digitalnih veščin, preobremenjenostjo in nezadostnim usposabljanjem. V delu so analizirani glavni dejavniki, kot so digitalna pismenost, ozaveščenost, vedenjski vzorci in organizacijska kultura, ki vplivajo na varnostno držo zaposlenih in uspeh varnostnih ukrepov. Raziskava se osredotoča na vpliv človeških napak, omejene digitalne pismenosti in pomanjkanja ozaveščenosti na pojav kibernetskih tveganj, pri čemer posebno izpostavlja socialni inženiring in lažno predstavljanje. Preučuje tudi ustreznost obstoječih varnostnih politik in usposabljanj v javni upravi ter opredeljuje digitalne kompetence in organizacijske ukrepe, ki so pomembni za zmanjševanje tveganj in oblikovanje trajnostne varnostne drže zaposlenih. Metodološki pristop združuje pregled literature, primerjalno analizo obstoječih modelov in kvalitativne intervjuje z zaposlenimi v državnih institucijah. Analiza kaže, da tehnološki ukrepi ne zadoščajo brez stalnega usposabljanja, strateške komunikacije ter razvoja varnostno odgovornega vedenja. Poseben poudarek je namenjen oblikovanju trajnostne varnostne kulture, ki temelji na zaupanju in sodelovanju med zaposlenimi. Rezultati intervjujev potrjujejo, da so človeške napake, pomanjkanje ozaveščenosti in neustrezna usposobljenost najpogostejši vzroki varnostnih incidentov v javni upravi, kar potrjuje potrebo po celostnem pristopu k obvladovanju kibernetskih tveganj. Naloga prispeva priporočila, ki institucijam pomagajo krepiti varnostno kulturo, dvigovati digitalne kompetence in sistematično vključevati človeški dejavnik v strategije kibernetske varnosti.
Ključne besede: kibernetska varnost, človeški dejavnik, digitalna pismenost, varnostna kultura, javna uprava, usposabljanje zaposlenih
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 160; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava zaposlovanje oseb z invalidnostjo v Republiki Sloveniji in učinkovite načine spodbujanja njihove enakopravne vključenosti na trg dela. Namen raziskave je presoditi, ali obstoječi ukrepi, kot so kvotni sistem, subvencije, poklicna in zaposlitvena rehabilitacija, dejansko spodbujajo trajno zaposlovanje ter identificirati ovire in izboljšave v primerjavi s švedskim modelom. Uporabljene so bile naslednje metode: dogmatična pravna analiza ZZRZI, ZPIZ 2, ZDR-1 in relevantnega prava EU, MKPI, primerjalno pravna analiza Švedske, empirični del z dvema vprašalnikoma, tako za podjetja in tako tudi za osebe z invalidnostjo, ter deskriptivna/tematska analiza odgovorov. Ključne ugotovitve so, da med normativnim okvirom in prakso obstaja vrzel, kot so administrativne ovire, dolgotrajni postopki in nepovezanost institucij, ki zmanjšujejo uporabo spodbud, tako podjetja pogosto ostanejo pri formalnem izpolnjevanju kvot ali kratkoročnih rešitvah. Osebe z invalidnostjo medtem poročajo o pogostih predsodkih, neenotnih prilagoditvah delovnih mest in šibki kontinuirani podpori. Primerjava s Švedsko pokaže, da lahko odsotnost kvot nadomestijo individualizirane, dolgotrajne subvencije plač, hitro financirane prilagoditve, mentorstvo in prehodni delodajalec, kot je podjetje Samhall, kar prispeva k višji zaposlenosti oseb z invalidnostjo. Izvirni prispevek dela je dvojna perspektiva, tako delodajalcev kot tudi oseb z invalidnostjo, povezava pravnega, primerjalnega in empiričnega pogleda ter nabor izvedbenih predlogov, kot so digitalizacija in avtomatizacija postopkov, model stalnega mentorstva, hitre prilagoditve, podpora ter premostitveni programi po švedskem vzoru. Omejitve, na katere lahko naletimo, so nenaključni in manjši vzorec, samoporočanje in omejena posplošljivost rezultatov.
Ključne besede: invalidnost, zaposlovanje, kvotni sistem, subvencije plač, poklicna rehabilitacija, zaposlitvena rehabilitacija, družbena odgovornost podjetij, Slovenija, Švedska
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 181; Prenosov: 9
Celotno besedilo (4,23 MB)

Opis: Magistrska naloga analizira kompleksne in večplastne odnose med Ljudsko republiko Kitajsko (LRK) in Tajvanom z osrednjim raziskovalnim vprašanjem: Ali bo Kitajska z vojaško silo zavzela Tajvan? Delo sistematično preučuje zgodovinski razvoj tajvanskega vprašanja, vključno z opredelitvijo političnih, gospodarskih, kulturnih in diplomatskih povezav med obema stranema ter njuno interpretacijo mednarodnih resolucij, predvsem Resolucije 2758 Generalne skupščine OZN. Raziskava se osredotoča tudi na stališča Kitajske, Tajvana in zahodnih držav, kot so ZDA, Avstralija in Evropska unija, ter na notranja politična razhajanja in družbene dinamike v tajvanski družbi. Posebej je izpostavljena tudi vloga mednarodnega prava in vprašanje legitimnosti suverenosti, ki pomembno oblikuje različne narative vpletenih akterjev. Ugotovitve kažejo, da LRK v skladu s politiko ene Kitajske meni, da je vprašanje Tajvana izključno notranja zadeva Kitajske, pri čemer poudarja miroljubno združitev, vendar ne izključuje uporabe sile. Tajvan medtem vse bolj krepi svojo de facto neodvisnost, utrjuje demokratično identiteto in računa na podporo zahodnih sil. Analiza kaže, da se vojaška možnost združitve sicer dolgoročno ohranja kot strateški cilj LRK, vendar pa so verjetnosti za neposreden oborožen spopad v bližnji prihodnosti relativno majhne zaradi globalne geostrateške prepletenosti in ekonomske soodvisnosti ter posledic morebitne destabilizacije mednarodnega sistema.
Ključne besede: Kitajska, Tajvan, politika ene Kitajske, Resolucija 2758, Komunistična partija Kitajske, Guomindang, status quo, tajvansko vprašanje, zahodne sile
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 465; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,78 MB)

Opis: Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica, ki je določena v listini Evropske unije o temeljnih pravicah in pogodbi o delovanju Evropske unije. Ustava Republike Slovenije določa varstvo osebnih podatkov kot eno izmed zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Vsaka obdelava osebnih podatkov namreč pomeni poseg v z ustavo varovane človekove pravice. Poseg v obdelavo osebnih podatkov je dopusten, če je z zakonom opredeljeno, kateri podatki se smejo obdelovati, kakšen je namen njihove obdelave ter sta zagotovljena ustrezno varstvo in zavarovanje teh. Varstvo osebnih podatkov je v slovenski policiji urejeno z več zakoni in predpisi, ki zagotavljajo zaščito osebnih podatkov posameznikov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se osebni podatki v slovenski policiji hranijo, obdelujejo, predvsem pa varujejo in kakšne so sankcije v primeru kršenja pravila varne hrambe, obdelave in varovanja podatkov. Za proučevanje smo uporabili metode, ki smo jih razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opravili pregled strokovne literature in pri tem opravili analizo, v empiričnem delu pa smo izvedli polstrukturirani intervju s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji in odgovorno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji. Od strokovnih in kompetenčnih oseb smo želeli iz prve roke pridobiti informacije o delu slovenske policije na tem področju. Rezultati dela bodo prispevali k celovitemu vpogledu v varovanje osebnih podatkov in delovanju slovenske policije na tem področju.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, človekove pravice, ZVOP-2, GDPR, slovenska policija
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 453; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1002,10 KB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo problematiko podnebnih sprememb, pri katerih ima človek pomembno vlogo z izpusti toplogrednih plinov. Če želimo preprečiti nadaljnje segrevanje ozračja in ostati znotraj cilja Pariškega sporazuma, ki določa omejitev dviga globalne temperature na največ 1,5 ºC, je nujno zmanjšati emisije toplogrednih plinov. Ker večina teh izpustov nastaja v mestih, kjer živi večina svetovnega prebivalstva, je Evropska komisija vzpostavila program Misija 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Namen Misije je, da 100 izbranih mest Evropske unije z eksperimentiranjem in inovacijami doseže podnebno nevtralnost ter razvije pametne rešitve za trajnostni razvoj, s čimer bi jim do leta 2050 sledila tudi ostala mesta. V okviru programa sta izbrani tudi mesti Kranj in Stockholm. Za Kranj to pomeni prvo celovito soočenje z izzivom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, medtem ko Stockholm že od leta 1976 sistematično izvaja ukrepe, s katerimi želi do leta 2030 postati prvo podnebno pozitivno mesto na svetu. Obe mesti sta si zastavili ambiciozne cilje in ukrepe v sektorjih energetike, prometa, stavb in ravnanja z odpadki, ki naj bi do leta 2030 zagotovili podnebno nevtralnost. V okviru raziskave smo analizirali zastavljene ukrepe in izvedli primerjavo emisij toplogrednih plinov med mestoma za leto 2018. Poleg okoljskih ciljev obe mesti razvijata tudi elemente pametnega mesta, pri čemer digitalne tehnologije omogočajo dodatno zmanjšanje emisij. Kranj v ta namen uvaja digitalno platformo in mestno kartico CeKR, ki bosta prispevali k učinkovitejšemu upravljanju storitev in virov.
Ključne besede: podnebne spremembe, toplogredni plini, podnebno nevtralna mesta, pametna mesta, obnovljivi viri energije, trajnostni razvoj
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 429; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,27 MB)