Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


91 - 100 / 735
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Evropska migrantska kriza 2015 - izkušnje slovenske policije
Vladimir Adam, 2018

Objavljeno: 24.01.2019; Ogledov: 1362; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

92.
93.
Plačni sistem na področju kulturne dejavnosti
Alenka Smole, 2018

Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 1091; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (699,95 KB)

94.
Upravljanje krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib
Sara Regina, 2018

Opis: Učinkovito upravljanje zavarovanih območij narave je ključnega pomena za ohranjanje biotske pestrosti, ta pa je nepogrešljiva za človeka. Rastline in živali nam nudijo različne ekosistemske storitve, kot so proizvajanje kisika in poraba ogljikovega dioksida, čiščenje zraka, zagotavljanje hrane in še bi lahko naštevali. V Sloveniji imamo, kljub svoji majhnosti, veliko zavarovanih območij, ki so zaščitena tako z evropsko kot tudi z nacionalno in lokalno zakonodajo. Kot širša zavarovana območja štejejo krajinski parki, za katere Zakon o ohranjanju narave predvideva, da se jih upravlja po modelu javnega zavoda, režijskega obrata ali koncesije, pri čemer je koncesionar lahko pravna oseba javnega ali zasebnega prava. Primera upravljanja prek režijskega obrata v Sloveniji nimamo, druga dva pa imata vsak svoje prednosti in slabosti. V nalogi smo na podlagi analize treh primerov proučili vse načine upravljanja, ki so prisotni v praksi: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib upravlja koncesionar, ki je oseba javnega prava, Krajinski park Sečoveljske soline pa upravlja koncesionar, ki je zasebna družba, Krajinski park Ljubljansko barje ima za upravljavca javni zavod, ki ga je ustanovila država oziroma Ministrstvo za okolje in prostor. V nalogi smo iskali odgovor na raziskovalno vprašanje, ali je izbrani model upravljanja s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib najprimernejši. Rezultati analize so pokazali, da ima vsak od modelov svoje prednosti in pomanjkljivosti.
Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 1277; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (644,25 KB)

95.
96.
Transakcije, obdavčene z davkom na promet nepremičnin
Alenka Bernik, 2018

Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 1257; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

97.
98.
Odvzem premoženjske koristi
Irena Kunc, 2018

Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 1525; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1012,47 KB)

99.
United Nations support for democracy in the post-cold war era
Bekim Sejdiu, 2018

Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 1042; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

100.
Odloženi pregon kot oblika alternativnega reševanja sporov
Sanijela Kurtović, 2018

Opis: Odloženi pregon kot oblika alternativnega reševanja sporov se uporabi, ko ne bi bilo primerno, da bi dejanje storilca, ki ima znake kaznivega dejanja, ostalo brez ukrepa, vendar ta ni nujno potreben v obliki kazenske sankcije. Za uspešno izvedbo postopka državni tožilec upošteva 162. člen Zakona o kazenskem postopku ter Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Državni tožilec se za izvedbo odloženega pregona odloči, če na podlagi dejanskega stanja iz kazenske ovadbe presodi, da so dani pogoji za uvedbo postopka. Alternativna oblika kazenskega pregona je način, ki osumljencu omogoča izogniti se kazenskemu pregonu, če je ta pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in če izpolni določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Uspešno zaključen odloženi pregon in posledično zavrženje kazenske ovadbe imata pozitiven učinek na storilca kaznivega dejanja. V magistrskem delu so postavljene hipoteze, ki so na podlagi rezultatov potrjene oziroma ovržene. V teoretičnem delu so predstavljene različne oblike alternativnega reševanja sporov, analizirani so statistični podatki dela Okrožnega državnega tožilstva v Kranju. Predstavljen je celoten postopek odloženega pregona. V empiričnem delu je na podlagi raziskave tožilskih spisov preverjeno, ali državni tožilec za izpolnitev obveznosti osumljenca določi najprimernejšo nalogo, plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene. S pomočjo vprašanj, zastavljenih strokovni sodelavki na Centru za socialno delo, je opisan koncept dela v splošno korist. S primeri, ki so izpostavljeni, je bilo preverjeno, ali državni tožilci v postopku delujejo arbitrarno in ali so osumljenci obravnavani po istih kriterijih. V zaključku je povzeta vsebina magistrskega dela, na podlagi raziskave so ovrednotene postavljene hipoteze.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, državni tožilci, odloženi pregon, osumljenci, oškodovanci
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 1098; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (736,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh