111. Primerjava slovenskega glasbenega šolstva z glasbenim šolstvom držav članic Evropske unijeKarmen Schindler Bernard, 2021 Opis: Pojem glasbenega izobraževanja v Evropski uniji zajema kompleksne izobraževalne sisteme članic EU. Organizacija glasbenega izobraževanja je zaradi nacionalnega pomena ohranjanja kulturne dediščine v izključni domeni držav članic ter se med seboj močno razlikujejo. Unija zajema sedemindvajset držav članic, od teh je bilo v raziskavo vključenih petindvajset. Raziskava je potekala na osnovi družboslovnega raziskovanja, torej s kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metodoloških pristopov; in sicer z opisno metodo, primerjavo, zbiranjem, analizo, sintezo ter komentarjem. Države članice EU se med seboj razlikujejo v praktično vseh pogledih, pa vendarle obstajajo skupne točke ne glede na status, velikost in vpliv posamezne članice znotraj EU. Primerjava glasbenega izobraževanja posameznih članic EU obravnava članice glede na datum pridružitve EU. Glede na uporabljena raziskovalna vprašanja raziskava podaja naslednje odgovore glede organizacijske strukture glasbenih šol po članicah EU. In sicer od tega, koliko članic ima krovni zakon o glasbenem šolstvu kot Slovenija. Kakšna je možnost glasbenega izobraževanja v članici torej, urejenost sprejemnih izpitov ter struktura organizacijskih modelov glasbene šole, financiranja javnih ter zasebnih glasbenih šol, koliko članic imam implantiran institut plačevanja šolnine v svoje javno šolstvo, kaj zajema kurikulum o glasbenem izobraževanju v članicah, če ga imajo, ter kakšni so njegovi sestavni elementi in navsezadnje kakšna je usposobljenost glasbenih pedagogov v državah članicah EU.
Ključne besede: glasbeno izobraževanje, glasbeno šolstvo, Evropska unija, članice, primerjava
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 684; Prenosov: 57
 Celotno besedilo (1,55 MB) |
112. Pravna sredstva kot sredstva kontrole pravne pravilnosti upravnih in sodnih odločbZalka Jerman, 2021 Opis: Pravica do pravnega sredstva je temeljna pravica in je kot taka tudi del našega pravnega reda, torej tudi del našega upravnega prava. Pravni red na področju upravnega prava zagotavlja več različnih pravnih sredstev, ki stremijo k temu, da je na koncu izdana upravna odločba pravilna (zakonita in utemeljena z resničnim dejanskem stanjem). Pri tem se postavlja vprašanje, ali večje število pravnih sredstev povečuje pravno pravilnost in pravno varnost ali pa množica pravnih sredstev vnaša negotovosti v pridobljene pravice, če se odpirajo nove in nove možnosti izpodbijanja. Magistrsko delo je nastalo na podlagi analize konkretno izbranih primerov (spisov v upravnih zadevah), njen namen pa je bil ugotoviti, kakšen je vpliv odločitve drugostopenjskega organa na pravno pravilnost odločitve in nadalje na delo prvostopenjskega organa ter tudi, kakšen je pomen izvršljivosti odločbe še pred nastopom dokončnosti oziroma pravnomočnosti. Ugotovljeno je bilo, da so pravna sredstva potrebna za zagotavljanje pravilnosti (pravne in dejanske pravilnosti) upravnih odločb in da je izvršljivost odločb pred nastopom dokončnosti oziroma pravnomočnosti dopustna zgolj v izjemnih primerih, ko obstaja minimalno tveganje, da odločba, ki se izvršuje, ni zakonita. Ugotovljeno je bilo tudi, da uporaba pravnih sredstev krepi pravno pravilnost in posledično tudi pravno varnost ter da institut pritožbe omogoča izenačitev upravnega odločanja teritorialno organizirane uprave. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da drugostopenjski organi kljub velikemu številu pravnih sredstev niso pretirano obremenjeni, saj so pravna sredstva uporabljena v zelo majhnem delu vseh upravnih zadev.
Ključne besede: pravna varnost, pravna pravilnost, pravna sredstva, dvostopenjsko odločanje, analiza odločb organa z vidika uporabe pravnih sredstev
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 714; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,17 MB) |
113. Vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvoRobert Pirkovič, 2021 Opis: Od pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji je minilo že 16 let. V tem obdobju je bilo slovenskemu kmetijstvu namenjenih dobre 4 milijarde EUR sredstev, zato se v širši javnosti pogosto postavljajo vprašanja o tem, kakšen je vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo. Poleg tega v času priprave magistrskega dela poteka faza usklajevanja zakonodajnih predlogov skupne kmetijske politike in oblikovanja ukrepov za novo programsko obdobje, v katerem se predvideva povečanje pristojnosti držav članic na tem področju. V ta namen magistrsko delo kritično ovrednoti vpliv skupne kmetijske politike na slovensko kmetijstvo ter podaja konkretne in ambiciozno zastavljene predloge za oblikovanje ukrepov te politike za prihodnje programsko obdobje. Izvedena analiza pokaže, da so ukrepi skupne kmetijske politike prispevali k ohranitvi kmetijskih zemljišč, obdelanosti krajine in poseljenosti podeželja, pa tudi k stabilni proizvodnji živalskih proizvodov. Nezadovoljstvo pa gre izpostaviti v zvezi s samooskrbo na področju zelenjave, sadja in prašičjega mesa. Rezultati analize so še pokazali, da je tudi v Sloveniji zaznan trend povečanja proizvodnje hrane in izboljšanja dohodkov v kmetijstvu. Na podlagi ugotovitev je mogoče skleniti, da skupna kmetijska politika pozitivno vpliva na slovensko kmetijstvo. Podani predlogi in smernice, namenjeni nacionalnim organom pri oblikovanju ukrepov skupne kmetijske politike za novo programsko obdobje, tvorijo podlago za uspešnejše in učinkovitejše ukrepe te politike, s čimer se prispeva k izboljšanju razmer v slovenskem kmetijstvu, izboljšanju dohodkovnega položaja slovenskih kmetov, povečanju konkurenčnosti in ne nazadnje povečanju samooskrbe, kar je za državo strateškega pomena.
Ključne besede: skupna kmetijska politika, Evropska unija, ukrepi skupne kmetijske politike, vpliv skupne kmetijske politike, smernice za izboljšanje
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 889; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,47 MB) |
114. Vključevanje starejših odraslih v izredno srednješolsko izobraževanjeMateja Peterca, 2021 Opis: V magistrskem delu smo preučili, zakaj se starostna skupina starejših odraslih, ki so stari vsaj 45 let in imajo osnovnošolsko ali nižjo poklicno izobrazbo, ne vključuje v izredno srednješolsko izobraževanje v zadostni meri. Iz različnih zornih kotov smo preučili razloge, ki jim to preprečujejo, kljub temu da bi s tem bili bolj konkurenčni na trgu dela. Cilj srednješolskega izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji je namreč povečanje deleža prebivalcev z dokončano štiriletno srednjo šolo, ki se je izkazala kot tista stopnja izobrazbe, ki zagotavlja večjo zaposljivost. V sklopu raziskovanja smo preučili izvedeni projekt Dvig izobrazbene ravni, ki se sofinancira iz Evropskega socialnega sklada, analizirali aktualne statistične podatke iz uradnih šolskih evidenc pristojnega ministrstva ter izvedli anketo šolajočih udeležencev v izobraževanju odraslih v šolskem letu 2019/20 in intervju s predstavniki pristojnega ministrstva in različnih javnih zavodov za izobraževanje odraslih. Ugotovili smo, da se starejši odrasli, ki nimajo dokončane srednje šole, vključujejo v izobraževalni proces v zelo majhnem obsegu, in sicer približno v 10 % deležu vseh vpisanih. Ocenjujemo, da bi z ustreznim financiranjem novih projektov starejše odrasle spodbudili k večji vključitvi v srednješolsko izobraževanje.
Ključne besede: izobraževanje odraslih, formalno izobraževanje, srednješolsko izobraževanje, politika izobraževanja odraslih
Objavljeno: 06.07.2022; Ogledov: 740; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,57 MB) |
115. |
116. Državljanstvo Evropske unije v novejši sodni praksi Sodišča Evropske unijeTadeja Belcl, 2021 Opis: Državljanstvo Evropske unije, ki je bilo institucionalizirano z Maastrichtsko pogodbo, nadgrajuje nacionalno državljanstvo. Vsak državljan države članice je torej hkrati državljan Evropske unije. Iz tega koncepta izhajajo različne pravice in dolžnosti, ki jih moramo spoštovati tako državljani Unije kot njene države članice. Za pravno ureditev državljanstva Evropske unije sta pomembni primarna in sekundarna zakonodaja Evropske unije. To diplomsko delo pa ne spregleda obsežne sodne prakse Sodišča Evropske unije, na podlagi katere se je koncept državljanstva Evropske unije od uvedbe spreminjal in dopolnjeval praviloma v okviru postopka predhodnega odločanja. Na odločitve Sodišča Evropske unije in s tem na oblikovanje njegove sodne prakse ima po tem, ko je postala decembra 2009 pravno zavezujoča, pomemben vpliv tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Državljanstvo Evropske unije in pravice, ki izhajajo iz tega koncepta, nam omogočajo boljše in kakovostnejše življenje tako poklicno kot zasebno, ne glede na to, ali smo v domači državi ali državi gostiteljici.
Ključne besede: državljanstvo Evropske unije, Sodišče Evropske unije, sodna praksa, zakonodaja Evropske unije, pravice
Objavljeno: 04.07.2022; Ogledov: 682; Prenosov: 56
Celotno besedilo (763,62 KB) |
117. Glasovanje po pošti pri državnih volitvahNina Mujagič, 2021 Opis: Večina današnjih zahodnih družb se ponaša z demokratičnim sistemom, v katerem politiki poslušajo ljudi in v katerem se ljudje odločajo z volitvami. S teoretičnim pogledom demokracije in njenih oblik ugotovimo, da gre vendarle za pojem idealnega tipa. Demokracijo v kompleksni družbi lahko opredelimo kot politični sistem, ki zagotavlja redne ustavne možnosti za zamenjavo nosilcev političnih funkcij, in kot družbene mehanizme, ki omogočajo, da največji del prebivalstva vpliva na ključne odločitve z izbiro med kandidati za politični položaj. Da bi največjemu delu prebivalstva omogočili izvrševanje njihove volilne pravice je potrebno, poleg tradicionalnega glasovanja na volišču, volivcem omogočiti glasovanje tudi na drug način. Eden izmed drugih načinov glasovanja je tudi glasovanje po pošti. Raziskovalne metode, ki so bile uporabljene v magistrskem delu: analiza gradiv, s katero so pregledana diplomska, magistrska in doktorska dela na temo glasovanja. Za raziskovanje se je uporabila tudi metoda družboslovnega raziskovanja. Z metodo deskripcije in razlagalno metodo so opisana in razložena dejstva, procesi in pojavi, ki se nanašajo na glasovanje po pošti. Kot raziskovalna metoda je uporabljena zgodovinska metoda. Normativna metoda je analizirala zakone s področja volitev. Primerjalno metodo se je uporabilo pri pregledu in primerjanju slovenske volilne zakonodaje z volilno zakonodajo v drugih izbranih državah. Z metodo sinteze pa so povezane ugotovitve
Ključne besede: demokracija, volitve, volivec, drug način glasovanja, volilni organi
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 576; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,30 MB) |
118. Krizno komuniciranje v času pandemije COVID-19Marjeta Legan, 2021 Opis: Izbruh virusa COVID-19 na Kitajskem in njegovo hitro širjenje je države sveta postavil v neke posebne okoliščine, na katere je vsaka od držav odreagirala na svoj način. Pandemija COVID-19 tako ni prizadela vseh držav z enako močjo, kar gre zlasti pripisati uspešnemu začetnem pristopu posameznih držav, ki so s hitrimi in učinkovitimi ukrepi zajezile prenos virusa v družbi. Gre torej za uspeh vladnega posredovanja, ki je odvisen od tega, kako bo javnost sprejela, zaznala ter kako se bo odzvala na sprejete ukrepe in podane informacije. V magistrskem delu trdimo, da sta učinkovita komunikacija in vodenje ključnega pomena za uspešno obvladovanje pandemije ter da je za učinkovito komuniciranje potrebna dvosmerna komunikacija, ki vključuje jasna, empatična sporočila, prilagojena različnim javnostim. Za uspešno obvladovanje krize, ki je povezana z javnim zdravjem, je ključnega pomena pridobivanje in ohranjanje zaupanja ter sodelovanje javnosti, saj javnost, ki zaupa posledično tudi spoštuje sprejete ukrepe. V magistrskem delu je po opredelitvi temeljnih pojmov na temo krize, javnosti in komunikacije opravljena primerjava krizne komunikacije vlade Republike Slovenije in Nove Zelandije. V nadaljevanju razpravljamo o podobnostih in razlikah krizne komunikacije v obeh državah. Komunikacijske veščine se izkažejo kot kritična kompetenca; sposobnost komunikatorja, da komunicira jasno, samozavestno, prepričljivo in empatično je namreč ključnega pomena za vzpostavitev učinkovite komunikacije z javnostjo
Ključne besede: kriza, dvosmerno komuniciranje, empatično komuniciranje, zaupanje javnosti
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 961; Prenosov: 126
Celotno besedilo (971,81 KB) |
119. Prenova normativne ureditve prostorskega načrtovanjaAndreja Kemperle, 2021 Opis: V juniju 2018 je v veljavo stopila nova generacija prostorske zakonodaje, ki jo predstavljajo trije zakoni: Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih (ZPAI). Prostorsko načrtovanje in urejanje prostora predstavlja enega od najpomembnejših področij v pristojnosti občin in nalaga občinam pripravo strateških in izvedbenih prostorskih aktov za območje občine. Urejeno področje prostorskega načrtovanja na vseh ravneh omogoča pregleden in stabilen sistem urejanja prostora, ta pa je osnova za uresničevanje individualnih in gospodarskih interesov. V magistrskem delu so izpostavljene temeljne novosti ZUreP-2 in GZ. Podrobno so predstavljena posamezna normativna določila in opisana v primerjavi z določili, ki jih nadomeščajo. Osrednji del magistrske naloge predstavlja predstavitev normativne ureditve prostorskega načrtovanja na ravni lokalne skupnosti tako z vsebinskega kot postopkovnega vidika, ter analiza učinkovitosti nove normativne ureditve na tem področju. Z ZUReP-2 je bil uveden nov mehanizem prostorskega načrtovanja na lokalni ravni, tj. lokacijska preveritev. Lokacijska preveritev omogoča, da se po sorazmerno hitrem postopku ob sodelovanju javnosti in nosilcev urejanja prostora za konkretno investicijo namerno opravi dodatno prostorsko načrtovanje. Ker je področje prostorskega načrtovanje tesno povezano tudi s področjem graditve objektov, so predstavljene tudi vrste mogočih legalizacij nedovoljenih gradenj, kot jih določa Gradbeni zakon
Ključne besede: prostorsko načrtovanje, prostorski akti, občinski prostorski načrt, lokacijska preveritev, legalizacija nedovoljenih gradenj
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 889; Prenosov: 59
Celotno besedilo (925,77 KB) |
120. Občina Kobarid v očeh občanovNataša Hvala Ivančič, 2021 Opis: V magistrskem delu z naslovom Občina Kobarid v očeh občanov je raziskano in analizirano stanje zadovoljstva občanov ter njihova participacija v lokalni skupnosti in pri projektih, ki zagotavljajo njen razvoj. Rezultati ankete so potrdili, da občani tudi po 25 letih podpirajo ohranitev in samostojno delovanje majhne občine kljub temu, da so v javnosti še vedno prisotne polemike o smiselnosti ohranitve. Visoka splošna ocena življenja v občini in jasno izražena nepodpora združitvi potrjuje pravilnost odločitve volivcev na referendumu 29. maja 1994. Možnost soodločanja pri pripravi občinske regulative, razvojne politike in posameznih projektov ter strategij zelo povečuje zadovoljstvo občanov, ki so izrazito naklonjeni različnim oblikam sodelovanja na vseh nivojih. Prav tako so naklonjeni tudi ustanovitvi pokrajin, ki bi po njihovem mnenju pozitivno prispevala k razvoju občin. Intenzivno komuniciranje in hitro ter pravočasno obveščanje občanov s strani občinske uprave je pomemben element sodelovanja občanov pri soodločanju ter izražanju mnenj o posameznih javnih zadevah v lokalni skupnosti. S strani občanov je zaznati pasivno spremljanje dela Občine, zato bo v prihodnje potreben drugačen pristop, ki bo predvsem mlade spodbudil in motiviral, da se aktivno vključijo v razvojne politike in v strategijo občine. Magistrsko delo je rezultat podrobnega strateškega preučevanja, raziskovanja in analize aktualnega stanja v občini Kobarid ter predstavlja temelj za nadaljnji razvoj občine
Ključne besede: občina Kobarid, lokalna samouprava, medobčinsko sodelovanje, pokrajina
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 752; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,84 MB) |
