171. Analiza sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil – Dakir proti Belgiji : magistrsko deloŽan Žalec, 2021, magistrsko delo Opis: Vprašanja verske svobode, nošenja oz. prepovedi verskih oblačil in islamska radikalizacija postajajo vedno bolj pogosta v evropski in slovenski družbi. Že desetletje vse več evropskih držav sprejema omejitve glede nekaterih verskih oblačil, osredotočajo pa se predvsem na ženska islamska oblačila, kot so burka, hidžab in nikab. Glavni argumenti za prepoved teh oblačil vključujejo enakost spolov, varnost in spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Bistvo raziskave v magistrskem delu je analiza zadnje sodbe ESČP glede nošenja verskih oblačil. V sodnem primeru Dakir proti Belgiji je gospa Dakir izpodbijala podzakonski akt, ki so ga sprejele tri belgijske občine. Le-ta je prepovedoval nošenje oblačil, ki zakrivajo obraz na javnih mestih, gospa Dakir pa je trdila, da ji ta določba omejuje pravico do veroizpovedi. Magistrsko delo temelji na pogovoru s strokovnjakom s področja verskih oblačil oz. s poslancem Državnega zbora mag. Brankom Grimsom. S pomočjo raziskovanja smo prišli do ugotovitve, da islamske verske prakse niso skladne z EKČP. Razlog, da lahko znotraj EU prihaja do različnih pravnih standardov, je pozitivno polje proste presoje, ki določa, da imajo nacionalna sodišča prosto presojo nekaterih pravic glede na kulturo in običaje na nekem regionalnem področju. Cilj magistrskega dela je vključevanje rezultatov analiz v vsakodnevno strokovno in laično razpravo. Poglobljena analiza zakonodaje držav Evropske unije na področju verskih oblačil bi lahko predstavljala odlično osnovo za pripravo zakonodaje na tem področju v Sloveniji.
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija za človekove pravice, verska oblačila, islam, pozitivno polje proste presoje
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 1457; Prenosov: 144
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
172. Avtohtonost kot merilo za status narodne manjšine in upravičenost do manjšinskih pravic : magistrsko deloRozi Žalig, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava merilo avtohtonosti v kontekstu statusa narodne manjšine in upravičenosti do manjšinskih pravic v Republiki Sloveniji. Država zagotavlja najvišjo stopnjo zaščite in manjšinskih pravic dvema avtohtonima, italijanski in madžarski narodni skupnosti. Pravice romske skupnosti so opredeljene z zakonom, preostale narodne in etnične skupnosti pa so upravičene do uživanja splošnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med katerimi so enakost pred zakonom, pravice do izražanja narodne pripadnosti in uporabe svojega jezika in pisave ter prepoved diskriminacije. Avtohtonost je tisto (neopredeljeno) merilo, ki pri določanju upravičenosti posameznih manjšin do manjšinskih pravic igra ključno vlogo, saj omogoča avtohtonima narodnima skupnostma uživanje t. i. posebnih kolektivnih manjšinskih pravic. V uvodnem delu so opredeljeni temeljni pojmi, kot so narodne manjšine, manjšinske pravice in (mednarodno)pravno varstvo manjšin. V osrednjem delu magistrsko delo obravnava merilo avtohtonosti v kontekstu manjšinskih pravic; njegov vpliv na različne narodne oz. etnične skupnosti v Sloveniji; mnenja različnih mednarodnih in drugih teles o njegovem vplivu na status narodne manjšine in upravičenost do manjšinskih pravic; ter razlikovalno vlogo, ki jo ima v tem kontekstu merilo avtohtonosti. V zaključnem delu magistrsko delo obravnava še prihodnost varstva manjšin v Republiki Sloveniji v kontekstu pluralne in demokratične Evrope.
Ključne besede: avtohtonost, novodobne manjšine, narodne manjšine, manjšinske pravice, mednarodnopravno varstvo manjšin
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 1276; Prenosov: 0 |
173. Človekove pravice skozi prizmo varnosti migrantske krize leta 2015 : magistrsko deloAleksandar Dončev, 2021, magistrsko delo Opis: Delo se ukvarja z vprašanjem razmerja med varnostjo in človekovimi pravicami skozi perspektivo migrantske krize leta 2015. Predstavi nam pomen in sorazmerje med povečanjem varnostnih ukrepov in varovanjem človekovih pravic ter pomen povečanja števila ljudi na določenem območju za varnost države članice Evropske unije. Opisani so tudi kriteriji za zmogljivost določene države pri sprejemanju kvot za priseljence ter kritična masa ljudi, po kateri postane vprašanje integracije in asimilacije tudi vprašanje nacionalne varnosti. Predstavljeni so dejavniki, ki vplivajo na uspešno ali neuspešno integracijo posameznika ali večjega števila ljudi v obstoječo družbo. Poleg tega so opredeljeni kriteriji, na podlagi katerih postanejo masovne ekonomske – legalne ali nelegalne – migracije problem kulture in identitete določene države. V delu so opredeljeni tudi (ne)reakcija evropske skupnosti in njene politike na migrantsko krizo ter dodatni varnostni ukrepi, ki so jih države članice vsaka zase, na lastnem ozemlju, primorane sprejeti za zajezitev krize in omejevanje nelegalnih prehodov prek t. i. zelene meje – kot odgovor na neenotno in neodločno politiko z vrha Evropske unije – ter vloga mednarodnih in drugih varnostnih organizacij pri zagotavljanju globalne in nacionalne varnosti v luči množičnih migracij.
Ključne besede: varnost, človekove pravice, migracija, integracija, migrantska kriza
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 1324; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,90 MB) |
174. Prenos V. poglavja Direktive (EU) 2016/1148 v slovenski pravni red : magistrsko deloAndreja Tošeski, 2020, magistrsko delo Opis: V sodobnem svetu se uporaba informacijskih sistemov in omrežij vseskozi povečuje in postajajo ključni za razvoj in uspešno rast gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Vedno hitrejši razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in uporaba informacijskih sistemov vpliva na naše življenje. Tehnološki razvoj pomeni večjo ranljivost in dovzetnost informacijsko-komunikacijskih sistemov za kibernetske napade, zaradi česar se je v zadnjem desetletju intenziteta boja proti kiberkriminalu povečala in izvaja se vse več aktivnosti, tako na evropski kot državni ravni. V magistrskem delu preučujemo te aktivnosti, s poudarkom na implementaciji V. poglavja Direktive (EU) 2016/1148 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (Direktiva NIS) v IV. poglavje Zakona o informacijski varnosti (ZInfV). Zanima nas, ali so bile določbe prenesene v celoti in pravilno in ali novi zakon (že) vpliva na zmanjšanje števila kibernetskih napadov. To bomo raziskali s pomočjo različnih metod, ki slonijo na zgodovinskem pregledu, na analizi obstoječe in razpoložljive literature in zlasti na osnovi intervjujev. Poleg analize prenosa V. poglavja Direktive NIS v ZInfV želimo poudariti tudi pomembnost varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Odgovornost za to nosijo posameznik, okolica, družba, država. Z delom želimo opozoriti, da načini za krepitev varnosti omrežij in informacij že obstajajo, treba jih je samo ozavestiti in jim dati najvišjo prioriteto
Ključne besede: varnost informacijsko-komunikacijskih sistemov, internet, digitalizacija, razvoj gospodarstva, kiberkriminal, zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1569; Prenosov: 135
Celotno besedilo (2,13 MB) |
175. Opredelitev terorizma v dokumentih OZN in EU po letu 2001 : magistrsko deloBojan Purgaj, 2020, magistrsko delo Opis: Terorizem je grožnja mednarodnemu miru in varnosti. Najhujši teroristični napad se je zgodil 11. 9. 2001 v ZDA, v katerem je umrlo skoraj 3.000 ljudi. Svet se je takrat pričel zavedati, da terorizem predstavlja grožnjo celotni civilizaciji in ne le posamezni državi, kot je to veljalo v polpreteklosti. Pojem terorizma je obenem dobil popolnoma drugačen pomen. Mednarodna raznolikost in različni interesi onemogočajo sprejetje enotne definicije terorizma tako v OZN kot na ravni EU. Terorizem lahko najbolj preprosto opredelimo kot uporabo ali grožnjo z uporabo nasilja proti določenim subjektom za dosego določenih političnih ciljev. Vsem dobro poznana izjava %za nekoga terorist, za drugega borec za svobodo% je ena od največjih ovir globlje opredelitve terorizma. Znotraj OZN je bil ustanovljen VS, ki ima primarno nalogo ohranjanja mednarodnega miru in varnosti. Izpostaviti velja, da je VS OZN pri zagotavljanju svetovne varnostni manj učinkovit prav zaradi načina glasovanja v njem, vendar kljub temu relativno dober, kajti preprečuje, da bi se stalne članice VS OZN, ki so svetovne velesile, spopadle med seboj. EU postavlja temelje boja proti terorizmu že v preambuli PEU. Sprejemanje dokumentov OZN in EU je najpogosteje odziv na aktualne razmere, posledice terorističnih napadov. Ugotovitve kažejo, da je ustroj organov EU bistveno bolj operativen in učinkovitejši kljub dejstvu, da EU določene pravne akte povzema ali implementira v svoj pravni red od OZN. EU kljub temu nima enotne definicije terorizma, četudi zastopa interese držav, ki so si bistveno bolj podobne v ureditvi političnega sistema, kakor tudi na gospodarskih, kulturnih, verskih in drugih področjih
Ključne besede: terorizem, OZN, VS OZN, EU, učinkovitost
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1309; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,34 MB) |
176. Globalizacija in Evropska unija : magistrsko deloPrimož Koražija, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili problematiko globalizacije in EU. Zanimalo nas je, kako Slovenci kot državljani EU občutimo vpliv in posledice globalizacije v vsakdanjem življenju. Kljub vsem prednostim globalizacije a je potrebno opozoriti na pomanjkljivosti le teh v očeh ljudi. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je pogled na globalizacijo v EU s strani Slovencev kot njenih državljanov po posameznih področjih. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji dela. V raziskavi je sodelovalo skupno 263 posameznikov. Anketiranje je potekalo v mesecu januarju 2020. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS. Raziskava je pokazala, da anketirani kot dobro ocenjujejo spletno trgovanje; da se strinjajo, da migranti ogrožajo varnost Evrope; kot dobro ocenjujejo strokovnost zdravstvenega osebja; kot povprečno ocenjujejo dostop do delovnih mest v drugih državah; najbolj se strinjajo, da so podnebne spremembe resen problem sodobne družbe in da globalizacija na splošno prinaša priložnosti; za največ anketiranih EU pomeni svobodo potovanja, najbolj zadovoljni s trgovino, najbolj zaupajo šolstvu. Statistično smo dokazali, da se bolj strinjajo, da živimo v relativno zdravem okolju kot da jih je strah migrantov; enako ocenjujejo gospodarski položaj Slovenije in njeno zdravstveno oskrbo; da se anketirani najbolj strinjajo, da globalizacija prinaša priložnosti, ne pa tudi grožnjo; da so najbolj zadovoljni s trgovino in manj s področji zaposlovanja, okolja, sociale, varnosti in finančnim stanjem; najslabše ocenjujejo svoje zaupanje v politične stranke in vlado. Rezultati kažejo, kje so potrebne spremembe za večje splošno zadovoljstvo naše družbe v prihodnje
Ključne besede: globalizacija, Evropska unija, prebivalci, posledice, zadovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1345; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,53 MB) |
177. Mednarodno policijsko sodelovanje pri odkrivanju organiziranega kriminala : magistrsko deloBorut Franc, 2020, magistrsko delo Opis: Nacionalni varnostni sistem Republike Slovenije je harmoniziran s pravnim redom Evropske unije in proaktivno naravnan tako, da se zagotovi vsem ljudem v približno enakem obsegu varnost. Države članice EU so s sprejetjem političnih, zakonodajnih in organizacijskih ukrepov ustvarile okolje, v katerem so tako nacionalne kot mednarodne institucije zgradile sistemski in izvedbeni koncept zaščite pred grožnjo, ki jo varnosti s svojo dejavnostjo predstavlja organiziran kriminal. Mednarodno in medinstitucionalno skupno delo pri odkrivanju organiziranega kriminala, kot dinamičnega in zapletenega varnostnega pojava, se tako odraža pri skupnem planiranju in izvajanju ukrepov v agencijah, institucijah ter državah članicah Evropske skupnosti kot zunaj nje. Ključno vlogo pri omenjenih projektih ima s pripravo ocene ogroženosti zaradi hudih oblik organiziranega kriminala, zagotavljana upravne in logistične podpore projektom, kakor tudi s spremljanjem napredka pri teh projektih Evropski policijski urad oz. EUROPOL. Nacionalni varnostni organi so pri svojem delu vezani na spoštovanje nacionalne zakonodaje in pravnega reda posameznih držav. Pri izvajanju pooblastil so zlasti pri preiskovanju in odkrivanju organizirane kriminalitete na mednarodni ravni pogosto omejeni s pristojnostjo in območjem delovanja. Različne pravne ureditve v različnih državah, ki pri preiskavah povezanih z organiziranim kriminalom sodelujejo ter različnimi nacionalni interesi in nenazadnje različno organizacijsko strukturo organov pregona otežujejo medsebojno policijsko sodelovanje. Sodelovanje vladnih služb s službami privatnega sektorja, pogostejša izmenjava informacij in izkušenj med operativno, akademsko in drugo zainteresirano javnostjo ter aktivnejše vključevanje zasebnega sektorja, postajajo nuja za obvladovanje organiziranega kriminala
Ključne besede: policija, varnost, mednarodno sodelovanje, organiziran kriminal
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1756; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,19 MB) |
178. Ravnanje z dokumentarnim gradivom s poudarkom na elektronskem vročanju v FURS : diplomsko deloSabina Potočnik, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali ravnanje z dokumentarnim gradivom s poudarkom na elektronskem vročanju v Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS). Da Finančna uprava to nalogo opravlja strokovno in kvalitetno, je zelo pomembna njena dobra organizacija, teritorialna razvejanost in njeno usklajeno delo. Za lažje razumevanje delovanja FURS smo v ta namen opisali njeno organiziranost, dostopnost, poslovanje s strankami, preučili smo, katere naloge opravlja FURS, ter ali omogoča popoln servis in dostopnost v finančnih pisarnah. Na osnovi Uredbe o upravnem poslovanju smo opisali področje ravnanja z dokumentarnim gradivom kot elektronskim poslovanjem v FURS. Opredelili smo se do pravnih aktov, ki urejajo vse od organizacije do urejenega pisarniškega poslovanja. Preučili smo področje e-Poslovanja in delovne postopke v glavni pisarni predvsem v postopanju in evidentiranju pošte s stopnjo tajnosti %INTERNO%, ki so še vedno v fizični obliki in evidentirajo v dvojne evidence, čeprav je določeno, da organi poslujejo elektronsko prek svojega uradnega elektronskega naslova. Na kratko smo se dotaknili nastajanja problema pri označevanju internih dokumentov z oznako %DAVČNA TAJNOST%, kjer se označujejo samo izhodni dokumenti, torej tisti, ki jih organ posreduje drugemu naslovniku, ne pa tudi lastni (uradni zaznamki, sporočila, vhodni dokumenti), kar naroča Pravilnik o izvajanju ZDavP-2. Poseben poudarek smo namenili področju elektronskega poslovanja v finančnem uradu oziroma elektronskem vročanju preko novega davčnega informacijskega sistema e-Davki, ki ga je FURS (prej DURS) odprl 17.12.2003. Osredotočili smo se na sistem e-Davkov, preko katerega spletnega servisa lahko vse pravne in fizične osebe poslujejo s finančno upravo, ter prikazali ovire, prednosti in slabosti. Ob nizanju številnih področij in vse večje računalniške pismenosti ter razvoja informacijske tehnologije, ki jih FURS mora izvrševati, smo z nalogo poskušali odgovoriti na hipotezo, s katero smo želeli potrditi ali zavreči dejstvo o upravičenosti odprtja portala e-Davki, preko katerega poteka elektronsko vročanje. Hipotezo smo podkrepili tako, da smo primerjali e-Storitve s področja davčne uprave naše sosede Republike Hrvaške z eStoritvami FURS. Z opisom upravnega poslovanja v FURS smo želeli pritrditi dejstvu, da je dobro organizirana in ima dobro zastavljene cilje, saj ključno področje FURS ostaja nadaljnja digitalizacija poslovanja, širjenje elektronskega poslovanja z zavezanci, kot tudi nadgraditev mobilne aplikacije, kot portala e-Davki. Preko literature in pravnih virov ter s pomočjo Uredbe o upravnem poslovanju, ki so zajeti v vsebini naloge, smo tako iskali odgovor na postavljeno hipotezo. Preko navedenih področij, ki so v nalogi opisana in podkrepljena z argumenti, se potrdi hipoteza, da je ravnanje z dokumentarnim gradivom ter elektronskim vročanjem v FURS ustrezno
Ključne besede: upravno poslovanje, elektronsko vročanje, FURS, dokumentarno gradivo, e-Davki
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1672; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,30 MB) |
179. Pravica do zdravega življenjskega okolja : magistrsko deloLidija Topolovec, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava pravico do zdravega življenjskega okolja. Republika Slovenija zagotavlja pravico do zdravega življenjskega okolja v 72. členu Ustave. V prvem delu magistrskega dela smo podrobno predstavili zgodovinski razvoj pravice do zdravega življenjskega okolja. Proučili smo pravno ureditev na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Podrobneje smo predstavili diplomacijo, njeno zgodovinsko razvojno pot in smernice, ki jih ubira danes. V drugem delu smo preučili okoljevarstvene zahteve v novo nastalih ustavah posameznih držav ter predstavili vrste sodnih odločitev in njihove posledice. V zadnjem delu raziskave pa smo odgovorili na postavljene hipoteze. Pri proučitvi teoretičnega gradiva, ki smo ga uporabili pri pisanju magistrskega dela, smo prišli do naslednjega zaključka: Stanje današnje družbe je odsev njenega vsakdana, vpetega v službo in preživetje in omejenega z iluzijo o ugodnem življenju. V tem omejenem mišljenju ni prostora za razumevanje zakonov narave, niti usmiljenja do soljudi, kaj šele do živali. V pohlepni praksi za več, za boljše smo si podjarmili okolje, živali, ljudi, vse, kar se je dalo, za dosego ciljev, katerih rezultati so vidni na deponijah in v onesnaženem okolju. Celotno početje človeškega roda je potrebo do temeljev pretresti in spremeniti. Glede na naše zakrivanje oči smo prepričani, da v kolikor ne bomo pravočasno spremenili našega obnašanja in naših vrednot, bo narava to naredila sama, brez nas. Izstavila bo račun za onesnaženje okolja, ki ga sejemo po zemlji, sad tega sajenja pa nam ne bo všeč, če bomo med izbranci, ki bodo preživeli.
Ključne besede: okolje, diplomacija, zdravje, politika, škoda
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2021; Ogledov: 1898; Prenosov: 222
Celotno besedilo (799,77 KB) |
180. Uspešnost izvajanja evropske kohezijske politike v Sloveniji s poudarkom na motivaciji zaposlenih : magistrsko deloAndreja Podpeskar, 2020, magistrsko delo Opis: Evropska kohezijska politika je trenutno ena glavnih naložbenih politik v Sloveniji. Eden izmed glavnih ciljev Evropske unije je doseči bolj enakomeren in skladen razvoj v vseh delih Evropske unije. Učinkovitejšemu upravljanju evropskih skladov je namenjen ukrep tehnične pomoči. Cilj tehnične pomoči je učinkovito izvajanje Operativnega programa in večja upravna usposobljenost. Namen je doseči višjo usposobljenost, zaposleni bodo svoje delo opravljali boljše, posredno pa se bo povečalo črpanje evropskih kohezijskih sredstev. V magistrski nalogi smo proučili motiviranost za izobraževanje pri zaposlenih v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V prvem delu naloge smo s preučevanjem različne literature uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo. Predstavili smo evropsko kohezijsko politiko, SVRK in pa motivacijske dejavnike ter pomen usposabljanja in izobraževanja. V empiričnem delu naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja, spletne ankete, med vsemi zaposlenimi poskušali zbrati podatke o odnosu do izobraževanja in dejavnikov motivacije. Z informacijami bomo lahko sprejemali strateške odločitve, ki bodo vplivale na višjo usposobljenost, boljše delo zaposlenih. Rezultati raziskav so pokazali, da imajo zaposleni visoko stopnjo motivacije za izobraževanje. Najpomembnejši dejavniki, ki spodbujajo zaposlene k izobraževanju, pa so osebni razvoj in želja biti na tekočem. Sledijo mu nove zaposlitvene možnosti in ohranitev zaposlitve. Nasprotno pa k motivaciji za izobraževanje še najmanj vplivajo dejavniki, kot so tekmovanje s sodelavci pa tudi denarne nagrade ter višja plača niso dobri spodbujevalci.
Ključne besede: Evropska kohezijska politika, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, motivacija, izobraževanje, usposabljanje
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2021; Ogledov: 1408; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,29 MB) |
