Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod in namen: Spinalna mišična atrofija je redka genska bolezen, ki prizadane del živčnega sistema, zadolženega za premikanje skeletnih mišic. Poznamo štiri tipe bolezni, vsaka od njih se izraža na drugačen način. Vsem je skupno, da imajo oboleli težave z motoričnimi funkcijami, lahko tudi z dihanjem in požiranjem. Naloga fizioterapevta je pravilna izvedba specifičnih vaj in edukacija pacienta o pomembnosti vadbe ter celostne fizioterapevtske obravnave. Izvaja vadbo za ohranjanje mišične moči in mišičnega tonusa, da prepreči nadaljnje slabljenje mišic. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature na temo rehabilitacije otrok s spinalno mišično atrofijo. Vključitveni kriteriji zajemajo tematiko o rehabilitaciji otrok s spinalno mišično atrofijo, literaturo, randomizirane in kontrolirane klinične raziskave, napisane v angleškem in slovenskem jeziku. Rezultati: Pri obravnavi otrok s spinalno mišično atrofijo, je pomembno vključevanje in celostno sodelovanje multidisplinarnega tima, učinkovitost vadbe in pomembnost fizioterapevtske obravnave. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena vsem, ki želijo razumeti potek bolezni, različne možnosti za njeno zdravljenje in potek fizioterapevtske obravnave pri pacientih, Omejitve: Raziskano področje je potrebno še dodatnih raziskav, s katerimi bi lahko bolje razumeli razvoj bolezni in možnosti zdravljenja spinalne mišične atrofije.
Ključne besede: Spinalna mišična atrofija, možnosti zdravljenja s SMA, fizioterapevtska obravnava otrok s SMA, razvojno nevrološka obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 219; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Dislokacija GHS je poškodba, pri kateri gre glavica humerusa izven svojega fiziološkega položaja sklepa zaradi travmatskih ali netravmatskih vzrokov. Nastanek te poškodbe povzroči nestabilnost GHS, kar negativno vpliva na funkcionalnost in kakovost življenja posameznika. Ustrezna in celostna obravnava pacienta z dislokacijo GHS je ključnega pomena za uspešno zdravljenje, saj v nasprotnem primeru lahko vodi do kroničnih težav funkcionalnosti GHS. Diagnoza temelji na anamnezi, kliničnem pregledu in slikovnih preiskavah. Klinični pregled vključuje inspekcijo in palpacijo, oceno aktivne in pasivne gibljivosti GHS, oceno senzibilitete in mišične moči m. GHS in specifične teste za oceno nestabilnosti GHS. Ob sumu na dodatne poškodbe sklepnih in obsklepnih struktur se opravijo dodatne slikovne preiskave. Glavna težava dislokacije GHS je posledična nestabilnost sklepa, v katero je usmerjeno zdravljenje. Paciente s tovrstno poškodbo se zdravi operativno ali konzervativno, odvisno od resnosti poškodbe GHS. Rehabilitacija pacientov z dislokacijo GHS je usmerjena v ponovno vzpostavitev funkcionalnosti sklepa, predvsem v povečanje stabilnosti GHS, povečanje OG GHS in zmanjševanje intenzitete bolečine. Med FT metode in tehnike, ki se uporabljajo pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS, spadajo krioterapija, TENS, laser terapija, mobilizacija GHS, stabilizacijske vaje GHS, stabilizacijske vaje GHS in trupa, nevromišične vaje in kineziotaping GHS. V diplomski nalogi smo podrobno analizirali deset raziskav. Na podlagi teh smo predstavili učinkovite FT metode in tehnike za povečanje stabilnosti GHS ter potrdili našo hipotezo, da je fizioterapevtska obravnava učinkovita pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS. Skozi pregled strokovne literature smo ugotovili, da primanjkuje raziskav, ki bi se osredotočale na oblikovanje jasnih fizioterapevtskih priporočil in smernic zdravljenja v različnih časovnih obdobjih rehabilitacije pacientov po dislokaciji GHS. Tovrstne raziskave bi lahko pomembno pripomogle fizioterapevtom pri zdravljenju pacientov po dislokaciji GHS. Na podlagi ugotovitev analize raziskav smo oblikovali priporočila za fizioterapevtsko obravnavo pacientov po dislokaciji GHS. Fizioterapevtska priporočila so uporabna v vsakodnevni fizioterapevtski praksi in lahko pripomorejo k izboljšanju kliničnega in funkcionalnega izida zdravljenja pacienta po dislokaciji GHS.
Ključne besede: glenohumeralni sklep, dislokacija, zdravljenje, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 218; Prenosov: 15
Celotno besedilo (553,67 KB)

Opis: Uvod in namen: Fleksorji kolena imajo eno ključnih vlog pri stabilizaciji kolka in kolena. Moč in fleksibilnost sta eni izmed pomembnih komponent za preprečevanje poškodb fleksorjev kolena, ki nastanejo v večini primerov zaradi velikih preobremenitev pri ekscentrični kontrakciji med športno populacijo. Določeni primeri so potrebni operativnega zdravljenja, vendar se v večini primerov rešujejo konservativno. Namen diplomske naloge je temeljil na sistematičnem pregledu literature v povezavi s fizioterapevtsko obravnavo poškodb fleksorjev kolena pri športnikih. Cilji so bili usmerjeni v vpeljevanje kineziološke vadbe in krioterapije s tehnikami raztezanja kot uspešnima metodama pri sami rehabilitaciji. Metode: Pregled strokovne in znanstvene literature s pomočjo baz podatkov PubMed, Google Scholar, PEDpro in Cochrane Library. Vsa izbrana literatura je zavzemala članke, ki niso bili starejši od leta 2010. Rezultati: Na podlagi dvanajstih vključenih študij smo prišli do ugotovitve, da ustrezna kineziološka vadba zmanjša stopnjo in pogostost poškodbe fleksorjev kolena, medtem ko krioterapija s tehnikami raztezanja izboljšuje fleksibilnost in mišično togost fleksorjev kolena. Uporabnost: Pomagati fizioterapevtom pri določitvi najučinkovitejših tehnik rehabilitacije in preprečitve poškodb fleksorjev kolena tako pri športnikih kot nešportnikih in prispevati k razvoju preventivnih programov. Omejitve: Čeprav je bila krioterapija z raztezanjem učinkovita, je potrebnih več raziskav o njenem vplivu na hitrejše okrevanje športnikov po omenjeni poškodbi.
Ključne besede: Fleksorji kolena, poškodba, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno v ReVIS: 31.03.2025; Ogledov: 243; Prenosov: 40
Celotno besedilo (630,49 KB)

Opis: Multipla skleroza je kronična avtoimunska bolezen centralnega živčnega sistema (možgani, hrbtenjača in vidna živca). Bolezen se najpogosteje pojavi med 20. in 40. letom starosti. Poznamo različne oblike MS kot so recidivno-remitentna, primarno progresivna, sekundarno progresivna in benigna. V začetnem stadiju bolezni je diagnoza zahtevna, saj simptome pogosto povzroči le eno žarišče v osrednjem živčevju. Najpogostejši simptomi so motnje vida, ataksija hoje, utrujenost, spastičnost, mravljinčenje v udih, zmanjšana fizična zmogljivost in druge motnje, ki trajajo vsaj 24 ur. Zdravljenje MS je simptomatsko. Vzročnega zdravljenja za zdaj še ne poznamo. Z različnimi zdravili se poskušajo omiliti simptomi bolezni ter poskuša zmanjšati število ponovitev. Namen diplomske naloge je bil pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pri pacientu z multiplo sklerozo. Cilj diplomske naloge je bila izdelava priporočil za učinkovito fizioterapevtsko obravnavo pacienta z multiplo sklerozo. V diplomski nalogi je uporabljen pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pacienta z multiplo sklerozo. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, COBISS, Google Scholar, PEDro in Cochraine Library s pomočjo ključnih besed multipla skleroza (multiple sclerosis), zdravljenje (rehabilitation) in fizioterapija (physical therapy). Vključitveni kriteriji so zajemali tematiko o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pacienta z multiplo sklerozo, študije tipa pregledi literature, metaanalize, randomizirane in kontrolirane klinične raziskave. Izključitveni kriteriji so zajemali študije, katerih primarni namen je testiranje zdravil proti multipli sklerozi. V končno analizo smo uvrstili 24 najustreznejših zadetkov, ki so ustrezali vsem vključitvenim kriterijem. Na podlagi rezultatov pregleda literature smo ugotovili, da fizioterapevtske metode in tehnike izboljšajo funkcioniranje pacientov z multiplo sklerozo. Ugotovili smo, da fizioterapevtska obravnava pomaga pacientom z multiplo sklerozo pri izboljšanju urinske inkontinence, ravnotežja, gibljivosti, mišične oslabelosti, mobilnosti in hoji. Prav tako lahko fizioterapevtska obravnava pacientov z multiplo sklerozo pomaga pri izboljšanju telesne pripravljenosti, zmanjšanju utrujenosti, zmanjšanju padcev, izboljšanju spolne funkcije in povečanju mišične moči. Na splošno lahko rečemo, da fizioterapevtska obravnava izboljšuje kakovost življenja pacientov z multiplo sklerozo. Za obravnavo bolnikov z multiplo sklerozo priporočamo naslednje fizioterapevtske obravnave: posturalne vaje, proprioceptivne vaje za izboljšanje ravnotežja in krepitev mišic, motorične vaje, stabilizacija trupa skozi sposobnost aktivacije prečne trebušne mišice in posredno multifidne mišice ter ostalih paraspinalnih mišic, vaje za ravnotežje, kinezioterapevtske metode (PNF, Bobath) in krioterapija, GroupCoreDIST, Halliwick in Aquatic Plyometric Exercise, vodna vadba, funkcionalna električna vaginalna stimulacija, aktivne vaje za mišice medeničnega dna in električna stimulacija zadnjega golenskega živca ter vedenjska rehabilitacija, usposabljanje za dvojno nalogo, kombinirano vadbeno terapijo, vestibularno rehabilitacijo, vaje za ravnotežje in gibanje oči, robot-Assisted Gait Training, pilates in joga.
Ključne besede: Fizioterapija, multipla skleroza, diagnostika, lajšanje simptomov, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 216; Prenosov: 17
Celotno besedilo (518,75 KB)

Opis: Uvod in namen: Tenis je zaradi edinstvene kombinacije aerobnih in anaerobnih aktivnosti eden najbolj priljubljenih športov na svetu. Igralci so lahko mladi ali starejši, tehnično odlični ali kakovostno slabi. Tenis je izjemno dinamičen šport, vendar se zaradi velikih telesnih obremenitev tenisači pogosto poškodujejo. Najpogostejše so poškodbe mišično-skeletnega sistema, predvsem zgornjih udov. Poškodbe so posledica različnih dejavnikov opreme, biomehanike in intenzivnosti treninga. Namen diplomskega dela je bil proučiti strokovno in znanstveno literaturo s področja poškodb zgornjega uda pri tenisačih. Poleg tega smo ugotovili učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik, kot so manualna terapija, ekscentrične vaje in uporaba sodobnih pristopov rehabilitacije. Metode: Sistematični pregled literature o epidemiologiji in učinkovitosti fizioterapevtske obravnave poškodb zgornjega uda pri tenisačih. Rezultati: V diplomskem delu smo analizirali 15 raziskav. Ugotavljali smo pogostost poškodb zgornjega uda in ugotovili, da obstajajo zanesljivi dokazi o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pri poškodbi zgornjega uda pri tenisačih. Pri poškodbi zgornjega uda tenisačev priporočamo manualno terapijo, ekscentrične vaje ter kombinirane metode rehabilitacije. Uporabnost: Izsledki diplomske naloge so uporabni v vsakodnevni praksi. Omejitev: Majhni vzorci preiskovancev. Ključne
Ključne besede: tenis, športne poškodbe, fizioterapija, zgornji ud, epidemiologija, obravnava
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2025; Ogledov: 277; Prenosov: 23
Celotno besedilo (819,05 KB)