1. VPLIV BOSONOGE OBUTVE NA STOPALAAndraž Kobal, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo proučevali vpliv bosonoge obutve na aktivacijo mišic in funkcionalnost stopala. Ugotoviti smo želeli, ali uporaba bosonoge obutve poveča aktivacijo mišic stopala in izboljša njihovo funkcionalnost. Namen in cilji naloge so bili analizirati obstoječe raziskave na to temo ter proučiti pozitivne in negativne učinke uporabe bosonoge obutve. Pri raziskovalnem vprašanju je bila ključnega pomena identifikacija pozitivnih učinkov bosonoge obutve in potencialnih tveganj, povezanih z njeno uporabo. Postavljena hipoteza je bila, da obstajajo zanesljivi znanstveni dokazi, da bosonoge obutev poveča aktivacijo mišic stopala in izboljša funkcionalnost stopala. V pregled literature je bilo vključenih deset raziskav, ki so bile izbrane na podlagi njihove kakovosti in ustreznosti kriterijem. Raziskave so pokazale različne rezultate, vendar je večina raziskav potrdila pozitivne učinke bosonoge obutve na mišično aktivacijo, moč in funkcionalnost stopal. Raziskavi Fuller et al. (2017) in Ryan et al. (2013) sta opozorili na povečano tveganje za poškodbe pri uporabi tovrstne obutve, predvsem pri posameznikih z večjo telesno maso ali intenzivnim treningom. Največja tveganja za poškodbe so se pokazala pri mišicah goleni. Glede na pregled literature zaključujemo s spoznanji, da bosonoga obutev lahko izboljša funkcionalnost in moč stopal, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Postopno uvajanje in prilagajanje posameznikovim potrebam sta ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za poškodbe. Ugotovitve te raziskave lahko pripomorejo k razvoju fizioterapevtskih pristopov in k varnejši in učinkoviti uporabi bosonoge obutve v rehabilitaciji in športu. Za stroko so pomembne pridobitve v obliki boljšega razumevanja vplivov bosonoge obutve na stopalo, kar lahko omogoča boljše svetovanje in načrtovanje terapevtskih programov. Za podrobnejše razumevanje dolgoročnih učinkov in optimizacijo uporabe bosonoge obutve pri različnih starostnih skupinah, pri različnem telesnem stanju in življenjskem slogu ljudi so potrebne nadaljnje raziskave. Ključne besede: Bosonoga obutev, fizioterapija, starostniki, dejavniki tveganja, tekači. Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 83; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,95 MB) |
2. Vpliv hidroterapije na motorične funkcije pacienta s Huntingtonovo boleznijoNejc Jelen, 2025, magistrsko delo Opis: Huntingtonova bolezen je napredujoča, dedna, redka nevrodegenerativna bolezen, za katero je značilno postopno propadanje živčnih celic v možganih. Zaradi degeneracije osrednjega živčnega sistema bolezen vpliva na širok spekter funkcij, med katerimi izstopajo motorične, kognitivne in vedenjske spremembe posameznika. Pacienti z diagnozo HD sčasoma izgubijo sposobnost samostojnega gibanja, komuniciranja in opravljanja vsakodnevnih opravil, kar vodi v postopno izgubo samostojnosti in kakovosti življenja. Zaradi kompleksne simptomatike in pomanjkanja načinov zdravljenja postajajo sodobne fizioterapevtske metode ključen mejnik ohranjanja funkcionalnosti pacientov. Ena izmed obetavnih terapevtskih možnosti je hidroterapija, ki z uporabo fizikalnih lastnosti vode omogoča učinkovito in varno izvajanje vaj ter ustvarja pogoje za ponavljanje funkcionalnih gibalnih vzorcev. Namen magistrske naloge je bil, da preučimo učinke individualno strukturiranega programa hidroterapije na motorične funkcije posameznika s HD. Cilj raziskave je bil, da ocenimo vpliv hidroterapije na ravnotežje, cikel hoje in funkcionalno neodvisnost ter pripraviti smernice za njeno vključevanje v fizioterapevtsko prakso. Raziskovalno vprašanje se je glasilo ali hidroterapija kot fizioterapevtska obravnava pozitivno vpliva na zaviranje simptomov Huntingtonove bolezni. V empiričnem delu smo uporabili metodo študije primera. V raziskavo je bil vključen en preiskovanec s potrjeno diagnozo HD, ki je tri mesece izvajal individualno prilagojen hidroterapevtski program v terapevtskem bazenu. Vadba je potekala dvakrat tedensko, pod nadzorom fizioterapevta in spremljevalca. Učinke terapije smo ocenjevali s pomočjo validiranih ocenjevalnih lestvic, BBS za ravnotežje, FIM lestvico za funkcionalno neodvisnost in 10MWT za oceno cikla hoje. V teoretičnem delu smo pregledali in analizirali sedem ustreznih znanstvenih študij, izbranih iz baz Google Scholar, PubMed, ScienceDirect, PEDro, Medline in Cobiss+, z namenom še dodatno podpreti našo raziskavo. Rezultati so pokazali, da je hidroterapija pozitivno vplivala na posamezne segmente motoričnih funkcij. Po koncu programa se je rezultat na BBS lestvici izboljšal za 10 točk, kar kaže na znatno izboljšanje ravnotežja in posturalne stabilnosti. Preiskovanec je dosegel napredek pri nalogah, ki vključujejo vstajanje, stojo in transferje med položaji. Tako smo hipotezo H1 potrdili. Čas hoje se je pri 10MWT skrajšal tako pri sproščeni kot pri hitri hoji, kar pomeni statistično značilno izboljšanje hitrosti gibanja in koordinacije. Tudi hipotezo H3 smo potrdili. Nasprotno pa so rezultati FIM lestvice pokazali mešane učinke. Medtem, ko so se pri mobilnosti pokazale pomembne izboljšave, je pri samooskrbi, komunikaciji in kognitivnih funkcijah prišlo do stagnacije, zato smo hipotezo H2 zavrnili. Kljub omejitvam študije posameznega primera, kot so majhen vzorec, omejena posplošljivost rezultatov in večja možnost vpliva individualnih dejavnikov, rezultati kažejo, da ima hidroterapija potencialno vlogo za učinkovito vključevanje v rehabilitacijski program pacientov s HD. Zabeleženi učinki na telesno funkcionalnost, kot so izboljšano ravnotežje, večja varnost hoje in zmanjšan strah pred padci, potrjujejo njen terapevtski učinek. Glede psihološkega počutja pa smo pri preiskovancu opazili povečano motivacijo in občutek sproščenosti med terapijo. Kljub temu smo opazili določene omejitve, povezane predvsem s kognitivnimi spremembami, ki so posledica napredovanja bolezni. Izvedena raziskava predstavlja pomemben prispevek k boljšemu razumevanju terapevtskega potenciala hidroterapije pri pacientih z nevrodegenerativnimi obolenji saj opozarja na potrebne prilagoditve v terapevtskem pristopu in predstavlja izhodišče za nadaljnje klinične študije z večjim vzorcem. Predlagamo, da se hidroterapija obravnava kot ena izmed ključnih terapevtskih tehnik v okviru multidisciplinarne rehabilitacije, ki ne naslavlja le telesnih, temveč tudi psihosocialne vidike bolezni. Ključne besede: Fizioterapija, hidroterapija, Huntingtonova bolezen, nevromišična obolenja Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 81; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,30 MB) |
3. Učinkovitost fizioterapevtske obravnave poškodb zadnje stegenske mišiceSvit Pavšič, 2025, diplomsko delo Opis: Poškodbe zadnje stegenske mišice (ZSM) so pogoste v športih, ki vključujejo tek in hitre gibe, zlasti v atletiki in nogometu. Kljub napredku v rehabilitacijskih tehnikah so stopnje teh poškodb še vedno visoke. Raziskave so pokazale, da zgodnje uvajanje razteznih vaj ne pospeši vrnitve k športu in ne zmanjša tveganja za ponovne poškodbe. Učinkovitejši so programi, ki vključujejo progresivne agilnostne in stabilizacijske vaje za trup. Poškodbe centralne tetive zahtevajo daljše okrevanje, kar je pomembno pri načrtovanju rehabilitacije. MRI ni vedno zanesljiv kazalnik za vrnitev k športu, zato so funkcionalni testi in simptomi ključni pri ocenjevanju pripravljenosti športnikov. Potrebne so nadaljnje raziskave za razvoj učinkovitih rehabilitacijskih protokolov, ki bodo upoštevali specifične potrebe športnikov in vrsto poškodbe ter omogočili hitrejšo in varnejšo vrnitev k športnim dejavnostim. Ključne besede: Fizioterapija, ZSM, rehabilitacija. Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 74; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,32 MB) |
4. Vloga fizioterapevtov za izboljšanje počutja zaposlenih v pretežno sedečih delovnih pogojihŽana Robič, 2025, diplomsko delo Opis: Vloga fizioterapevtov je izjemno pomembna pri izboljšanju počutja zaposlenih v pretežno sedečih delovnih okoljih. Sodobni način dela in dolgotrajnega sedenja, pogosto povzroča negativne posledice za telesno zdravje z bolečinami v hrbtenici, mišično napetostjo in težavami z držo. Prav tako dolgotrajno sedenje vpliva na duševno počutje, saj povečuje utrujenost, zmanjšuje produktivnost in povzroča višje ravni stresa. V raziskavi smo se osredotočili na proučevanje vpliva fizioterapevtov na izboljšanje počutja zaposlenih s pomočjo preventivnih ukrepov, kot so prilagojene telesne vaje, masaže, svetovanje o ergonomiji in spodbujanju gibanja. Rezultati raziskave potrjujejo, da redno izvajanje terapevtskih vaj in masaž na delovnem mestu pomembno prispeva k boljšemu telesnemu počutju zaposlenih. Analiza odgovorov iz vprašalnikov kaže zmerno pozitivno oceno terapevtskih vaj, saj so preiskovanci poročali o zmanjšanju bolečin in večji motivaciji za delo po opravljenih intervencijah. Povprečna ocena vpliva prisotnosti fizioterapevta na delovnem mestu na telesno počutje je znašala 5,50, kar kaže na pozitiven odnos zaposlenih do teh aktivnosti. Ugotovitve kažejo, da fizioterapevti igrajo ključno vlogo v delovnih okoljih, saj s svojim strokovnim znanjem pomagajo zmanjševati telesne težave, izboljšajo splošno počutje zaposlenih in prispevajo k večji produktivnosti. S pravilno izvedenimi vajami, prilagojenimi posameznikom, s svetovanjem o ergonomiji delovnega prostora, bi se lahko bistveno zmanjšala tveganja za poškodbe in težave, povezane z dolgotrajnim sedenjem. Ključne besede: fizioterapija, počutje, delovno mesto, sedeče delo, vloga fizioterapevtov Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 99; Prenosov: 2
Celotno besedilo (654,27 KB) |
5. Učinki terapije miofascialnih prožilnih točk pri kronični bolečini v križuTomaž Šubej, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod in namen: Kronična bolečina v križu (BvK) je ena najpogostejših mišično-skeletnih bolezni, katero občuti skoraj vsak. Prepoznavanje mehkega tkiva kot generatorja bolečine pri kronični BvK ni nov koncept, šele v zadnjem času pa se osredotočenost na BvK premika v smeri obravnave mehkih tkiv. Miofascialna bolečina je klinični izziv ter pogost razlog za obisk zdravnikov primarne zdravstvene oskrbe in protibolečinskih klinik. Mišična bolečina je najpogostejša zaradi dolgotrajne obremenitve ali kroničnih težav. Namen raziskave je proučiti, predstaviti in ovrednotiti terapijo sproščanja miofascialnih prožilnih točk (MPT) pri kronični BvK. Metode: V raziskavo smo vključili 32 prostovoljcev in prostovoljk, starih od 25 do 65 let. Preiskovanci so prejeli terapijo MPT ali lažno terapijo miofascialnih prožilnih točk (LMPT). Intervencije so potekale dvakrat tedensko v obdobju dveh tednov, z najmanj enodnevnim premorom med dvema obravnavama. Vsaka terapevtska obravnava je trajala 40 minut. Podatke smo pridobili z vprašalnikom zmanjšane zmogljivosti Oswestry (VZZO) in vizualne analogne lestvice (VAL). Rezultati: Terapija miofascialnih prožilnih točk pomembno zmanjša stopnjo bolečine in izboljša funkcionalno stanje pri pacientih s kronično BvK. Uporabnost: Zmanjšanje kronične BvK s clijem zmanjšanja kroničnih zapletov, razbremenitve medicinske stroke in zmanjšanja stroškov zdravljenja. Omejitve: Omejen čas izvajanja raziskave, številčno majhna populacija in nestandardizirani protokoli. Ključne besede: kronična bolečina, bolečina v križu, hrbtenica, miofascialne prožilne točke, fizioterapija. Ključne besede: kronična bolečina, bolečina v križu, hrbtenica, miofascialne prožilne točke, fizioterapija. Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 144; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,15 MB) |
6. Telesna dejavnost starejših odraslih v domu upokojencev DomžaleRomana Lisjak, 2025, diplomsko delo Opis: Redna TD je ključnega pomena za zdravo staranje. Naši predniki so v paleolitiku razvili »varčne« gene, ki nam v obdobjih lakota – obilje in TD – počitek omogočajo, da naše telo optimalno deluje. V sodobnem času pa smo ljudje preveč telesno nedejavni in sedeči, to pa ni v skladu z našimi geni; zato se pojavljajo bolezni moderne dobe kot so koronarna in periferna arterijska bolezen, srčno popuščanje, dislipidemija, hipertenzija, debelost, diabetes tipa 2, kognitivno upadanje, osteoartritis, osteoporoza in druge. Posledice sedečega življenjskega stila najbolj prizadenejo starejšo populacijo in kljub priporočilom za izvajanje redne TD, redkokateri starejši odrasli dejansko vzdržujejo starosti primeren nivo TD.
V diplomski nalogi smo s proučitvijo literature raziskovali področje TN in njene učinke, z anketo pa smo želeli dobiti uvid s stopnjo TD stanovalcev, ki bivajo v institucionalnem zavodu. Zastavili smo hipotezo H1: »Starejši odrasli v Domu
upokojencev Domžale so premalo telesno dejavni«. V sistematski pregled literature smo vključili 12 raziskav v angleškem jeziku. Iz rezultatov je razvidno, da obstaja
pomembna povezava med SV, TN ter debelostjo, večjim tveganjem za padce, manjšo kardiorespiratorno kondicijo, mišično močjo in slabšim ravnotežjem. Po drugi strani pa
obstaja tudi povezava med kakršnokoli količino TD in manjšim tveganjem za smrt ter nekatere bolezni. Pomembna ugotovitev je tudi, da se je povsod z objektivnimi merilniki gibanja, količina gibanja pri preiskovancih povečala, subjektivni odgovori v vprašalnikih pa k temu niso prispevali. Rezultati ankete kažejo, da so stanovalci dovolj telesno dejavni, da v veliki večini dosegajo minimalno vrednost ZITD, prav tako
ugotavljamo, da so anketirani stanovalci aktivni vsaj 5 ur na teden, kar dosega minimalne standarde SZO. S tem smo zavrnili hipotezo H1.
Z opravljeno raziskavo smo dodatno potrdili pomen TD, njene pozitivne učinke ter negativne učinke SV, tako prisotnega v naši družbi. Pomembno je, da s tem seznanimo zaposlene, svojce ali skrbnike ter bivajoče v domovih, da bi bili vsi kot populacija bolj telesno dejavni. Ključne besede: starejši odrasli, telesna dejavnost, telesna nedejavnost, institucionalni zavod, sedeče vedenje Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 217; Prenosov: 8
Celotno besedilo (952,04 KB) |
7. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA PACIENTOV Z ZMANJŠANO KOSTNO GOSTOTOUla Dolničar, 2025, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je najpogostejša kostna bolezen, za katero je značilna nizka kostna masa, propadanje kostnega tkiva in motnje v mikroarhitekturi kosti. To predstavlja zmanjšano trdnost kosti in posledično večje tveganje za zlom, že ob normalih obremenitvah. Osteoporotični zlomi se celijo dlje kot navadni in se pogosteje ponavljajo, spremlja pa jih huda bolečina in celo trajna omejitev gibanja. Do prvega zloma, pa običajno sploh ni diagnosticirana. Če bolezen ostane nezdravljena, hitro napreduje, zlomi so pogostejši, kakovost življenja pa drastično upade. Osteoporoza predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj močno vpliva na kakovost življenja posameznikov, še posebaj pri starejših in ljudeh, ki se borijo s kronično bolečino. Osrednji del fizioterapevtske obravnave pri zmanjšani kostni gostoti je poleg lajšanja bolečin, fizična aktivnost. V privi fazi rehabilitacije se najprej osredotočimo na odpravljanje bolečine, šele nato začnemo s fizično obremenitvijo. Kombinacija različnih vrst vadbe se je izkazala kot najboljši način za preprečevanje upadanja kostne gostote in zmanjšanje tveganja za zlome. Pomembno je, da vadbeni program vključuje elemente, ki na kosti in mišice delujejo težnostno kar pa dosežemo z vadbo za moč, proti uporu, hojo, tekom in poskoki, v kolikor to ni kontraindicirano. Vključimo tudi vadbo za ravnotežje, raztezno vadbo ter vadbo za propriocepcijo in koordinacijo. Na ta način povečamo ali ohranjamo MKG, izboljšamo fizično moč in ravnotežje, posledično pa preprečujemo padce in zlome, ohranjamo pa tudi pokončno telesno držo. Za preprečevanje padcev je poleg vadbe pomembno tudi učenje pravilne uporabe pripomočkov za hojo. Vsak vadbeni program prilagodimo posamezniku in njegovim sposobnostim, ter ga po potrebi nadgrajujemo. Pomembno je ponavljanje meritev in sprotno ugotavljanje učinkovitosti. Program mora biti varen za izvedbo, da med samo vadbo ne pride do poškodb. Ključni del fizioterapevtske obravnave je tudi izključitev dejavnikov tveganja in edukacija pacienta, da njegov življenski slog ostane aktiven, tudi po končani rehabilitaciji. Veliko starejših pacientov ima pridružene bolezni. Za uspešno zdravljenje ostoporoze je ključno tudi obvladanje le teh, sploh sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja ter hormonskih motenj. Ključne besede: kostna gostota, osteoporoza, rehabilitacija, fizioterapija Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 201; Prenosov: 9
Celotno besedilo (580,84 KB) |
8. Učinkovitost pooperativne rehabilitacije po operaciji hernie disci ledvene hrbteniceTadeja Černec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Hernia disci (v nadaljevanju: HD) je najpogostejša posledica degenerativnih sprememb hrbtenice. Pacienti običajno navajajo hudo bolečino v ledvenem delu hrbtenice, mravljinčenje, izgubo občutka, šibkost mišic ali celo parezo. Kadar bolečina kljub konservativnemu zdravljenju vztraja, se pacientu predlaga operacija, ki je praviloma povezana s pooperativno bolečino, z zmanjšanim obsegom gibljivosti hrbtenice ter z opravljanjem vsakodnevnih aktivnosti. Zato je zelo pomembno vključevanje pacientov v pooperativno rehabilitacijo. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti učinkovitost pooperativne rehabilitacije po operaciji HD ledvene hrbtenice. Metode: Za diplomsko nalogo je bila izvedena raziskava s pomočjo standardiziranega vprašalnika Oswestry Low Back Pain Disability Index za ocenjevanje pacientovih dnevnih in telesnih zmogljivosti. V raziskavo je bilo vključenih 52 pacientov po operaciji HD ledvene hrbtenice. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da se je pacientom po končani rehabilitaciji po operaciji HD ledvene hrbtenice intenziteta bolečine v ledveni hrbtenici in v nogi statistično pomembno zmanjšala ter se je izboljšala zmogljivost pri opravljanju dnevnih in telesnih aktivnosti. Uporabnost: Rezultati naše raziskave so uporabni v postopku rehabilitacije po operaciji HD, saj kažejo da ima pooperativna rehabilitacija ključno vlogo pri zmanjšanju bolečine in povečanju zmogljivosti pacientov pri opravljanju dnevnih in telesnih aktivnosti. Omejitve: Omejitev naše raziskave vidimo v majhnosti vzorca ter krajšem obdobju spremljanja pacientov. Ključne besede: hernia disci, rehabilitacija, fizioterapija, operacija hernie disci Objavljeno v ReVIS: 05.06.2025; Ogledov: 209; Prenosov: 5
Celotno besedilo (812,51 KB) |
9. Vpliv transkutane električne nervne stimulacije v aktivni fazi poroda na potrebo po farmakološki analgezijiManca Mlačnik Koščak, 2025, magistrsko delo Opis: Rojstvo otroka za bodočo mamo pomeni izziv. Čeprav je na splošno ta najlepši trenutek njenega življenja povezan s srečo in pričakovanjem, pa so pogosto prisotna tudi negativna čustva, predvsem strah pred bolečino, ki predstavlja neizogiben del vsakega poroda. Namen magistrske naloge je s pomočjo strokovne literature preučiti vpliv transkutane električne nervne stimulacije (TENS) na potrebo po farmakološki analgeziji v aktivni fazi poroda. S pomočjo kritične preučitve literature smo opravili pregled vpliva TENS-a v aktivni fazi poroda na potrebo po farmakološki analgeziji. Pri poglobljenem študiju literature smo uporabili deskriptivno metodo. Raziskave so pokazale, da TENS resnično zmanjša potrebo po farmakološki analgeziji v aktivni fazi poroda. Čeprav TENS ne nadomesti popolnoma farmakoloških metod, pa zniža potrebo po močnih analgetikih, ki jih uporabljamo pri epiduralni analgeziji. To predstavlja pomembno prednost, saj omogoča nosečnicam, da ohranijo večjo možnost gibanja med porodom. Raziskave potrjujejo, da TENS odloži potrebo po farmakološki analgeziji in je najučinkovitejši v aktivni fazi poroda. Ključne besede: TENS, porod, porodna bolečina, farmakološka analgezija, fizioterapija Objavljeno v ReVIS: 05.06.2025; Ogledov: 212; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,53 MB) |
10. UČINKI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE PRI ZLOMU STEGNENICEŽan Vuk, 2025, diplomsko delo Opis: Zdravljenje poškodbe kosti brez strokovnega vodenja je izjemno težko in lahko povzroči
do zaplete ter nepopolno zdravljanje. Fizioterapija je ključna za optimalno okrevanje, saj
zagotavlja strukturirano rehabilitacijo, ki izboljšuje rezultate in zmanjšuje tveganje za
zaplete. Po operaciji je tkivo pogosto razdraženo, vneto in boleče, zato je fizioterapija
osredotočena na lajšanje bolečin, izboljšanje gibljivosti, krepitev mišic in preprečevanje
zapletov. Rehabilitacijo začnemo že v prvih tednih po operaciji z aktivnimi in pasivnimi
vajami za preprečevanje togosti sklepov in ohranjanje mišične mase. Različni dejavniki,
kot so vrsta zloma, način operacije, slabe razvade in zdravstveno stanje, vplivajo na
program rehabilitacije. Fizioterapija pomaga tudi pri postopnem obremenjevanju
poškodovane noge in učenju hoje z berglami. Vadba z utežmi in vaje za ravnotežje so
pomemben del kasnejših faz rehabilitacije, saj prispevajo k hitrejšemu okrevanju in višji
funkcionalnosti kolka. Raziskave so pokazale, da dodajanje kalcija in vitamina D, ne
vpliva signifikantno na povečanje mineralne gostote kosti, medtem ko vadba z utežmi
lahko zmanjša izgubo kostne gostote pri starejših odraslih in jo poveča pri ženskah po
menopavzi ter otrocih s cerebralno paralizo. Pravilna fizioterapevtska obravnava lahko
omogoči hitrejše in učinkovitejše rezultate, brez nje pa okrevanje traja dlje. Poleg tega
kombinacija delovne in fizioterapije dviga samozavest in samostojnost pacientov.
OTAGO vadbeni program, razvit za preprečevanje padcev pri starejših, vključuje vaje za
moč in ravnotežje, ter dokazano zmanjšuje tveganje zanje padce. Glavni cilji programa
so izboljšanje mišične moči, ravnotežja, gibljivosti, koordinacije in funkcionalne
neodvisnosti. Ključne besede: Fizioterapija, rehabilitacija, zlom stegnenice, učinkovitost Objavljeno v ReVIS: 23.04.2025; Ogledov: 338; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,73 MB) |