Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Ruptura ahilove tetive je lahko posledica degeneracijskih ali degenerativnih sprememb. Do poškodbe ahilove tetive najpogosteje pride pri športih, kot so košarka, nogomet in igre z loparji zaradi prekomerne plantarne fleksije ali neposrednega udarca. Poškodbi so bolj izpostavljeni moški kot ženske. Diagnozo postavimo z anamnezo, specifičnimi testi, kot so Thomposonov test, Matlejev test, O'Brienov igelni test in Copelandov test s sfigmomanometrom, in na podlagi slikovne diagnostike ultrazvoka ali magnetne resonance. Za zdravljenje ruptur ahilove tetive obstajata konservativna in operativna metoda. Ključna pri obeh vrstah zdravljenja je fizioterapevtska obravnava. Kot učinkovita izbira zdravljenja po konservativnem ali operativnem zdravljenju se je izkazala zgodnja funkcionalna rehabilitacija. Operativno zdravljenje je bolj primerno za mlajšo aktivno populacijo, medtem ko je konservativno zdravljenje bolj priporočljivo za starejše paciente, ki se zdravijo za sladkorno boleznijo ali perifernimi obolenji. Raziskave so pokazale, da pacienti s poškodbo rupture, ki obsega več kot 50 odstotkov avulzije AT ter diagnozo, postavljeno po več kot dveh dneh od poškodbe, niso primerni za konservativno zdravljenje. Ključno vlogo za uspešnost zdravljenja pripisujemo fizioterapevtski obravnavi in pomenu zgodnje funkcionalne rehabilitacije, ki vključujejo različne fizioterapevtske metode in tehnike, kot so masaža, raztezanje, propriocepcija, elektrostimulacija, krioterapija, vodna terapija, mobilizacija sklepov, samomobilizacija gležnja, koordinacija, proprioceptivna živčno-mišična facilitacija, živčno-mišične vaje in nočna opornica, ultrazvok, interferenčni tokovi z ledom, akupunktura, visokointenzivna laserska terapija, individualno zasnovan program funkcionalnih vaj, vaje za povečanje obsega gibljivosti, krepitev in ravnotežje. Prihodnje raziskave, ki bi opisovale longitudinalno uspešnost posameznih metod in tehnik, bi lahko še dodatno prispevale k uspešnejši vrnitvi posameznikov v vsakodnevne in športne aktivnosti.
Ključne besede: Ahilova tetiva, ruptura ahilove tetive, rehabilitacija, fizioterapija, konservativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 03.03.2026; Ogledov: 272; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Tema zaključnega dela je fizioterapevtska obravnava ploskega stopala, ki se pogosto pojavlja tako v otroštvu kot v odrasli dobi, a ostaja premalo prepoznana. Pomembno vlogo prepoznavanja patologije ploskega stopala predstavljajo poznavanje anatomije stopala, dobro zastavljen in izpeljan klinični pregled ter individualno sestavljen program terapije. Posameznikom priporočamo, da najprej posegajo po konservativnih metodah, saj je tak pristop v veliki večini uspešen. Vseeno pa nimamo zanesljivih dokazov, kateri fizioterapevtski program naj bi bil pri tovrstni patologiji splošno priporočljiv za ukrepanje. Glavno težavo predstavlja pomanjkanje enotnih smernic in ustrezno dokazanih fizioterapevtskih metod obvladovanja tovrstnih deformacij. Namen naloge je bil pregledati znanstveno literaturo in ugotoviti učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri posameznikih s ploskim stopalom. Cilj je bil pripraviti priporočila za praktično uporabo v klinični fizioterapevtski obravnavi. Raziskovalno vprašanje se je glasilo, ali obstajajo zanesljivi dokazi o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pri posameznikih s ploskim stopalom. Na podlagi vključitvenih kriterijev je bilo v sistematični pregled vključenih dvanajst študij. Večina študij je potrdila pozitiven vpliv vaj za krepitev intrinzičnih mišic stopala, predvsem vaje za kratko stopalo, ki so izboljšale višino navikularne kosti, kot vzdolžnega loka in splošno funkcijo stopala. Dodatno so se kot koristne izkazale individualno prilagojene ortoze in nevromišična stimulacija, čeprav le v kombinirani obravnavi. Hipotezo, da obstajajo zanesljivi dokazi o učinkovitosti fizioterapevtske obravnave pri obravnavi posameznikov s ploskim stopalom, smo morali zavrniti zaradi metodoloških omejitev in majhnega števila kakovostnih študij. Kljub temu so rezultati spodbudni in nakazujejo na potrebo po nadaljnjem raziskovanju. Pridobitev za stroko predstavlja oblikovan teoretični okvir fizioterapevtske obravnave, ki vključuje dokazano učinkovite metode ter priporočila za prakso.
Ključne besede: plosko stopalo, deformacija stopala, stopalni lok, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2026; Ogledov: 448; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Pritisk, raztezanje, strig in/ali trenje so mehanizmi nastanka utesnitvenih nevropatij. Simptomi in znaki utesnitvenih nevropatij nastanejo kot posledica poškodbe živčno krvne pregrade, ishemije, edema, spremembe vezivnega tkiva, motenj v aksonskem transportu, nevroinflamacije, demielinizacije in degeneracije aksona. Simptomi in znaki so navadno senzorične in motorične narave, ki se kažejo z zmanjšano funkcijo in bolečino, možna je tudi asimptomatska prezentacija. Utesnitvene nevropatije diagnosticiramo s pomočjo anamneze, kjer povprašamo po vrsti simptomov in času trajanja ter usmerjenega kliničnega pregleda, kjer te simptome s pomočjo specialnih testov izzovemo. Za potrditev diagnoze in v primeru težjih oblik se poslužujemo eletrofizoloških preiskav, ultrazvoka in magnetne resonance. V diplomskem delu smo pregledali literaturo o vzdolžnem in prečnem drsenju perifernih živcev in o učinkovitosti mobilizacije perifernih živcev pri utesnitvenih nevropatijah. Ugotovili smo, da je vzdolžno drsenje na mestu utesnitve omejeno in da enako ne velja vedno za prečno drsenje. Prečno drsenje se v nekaterih primerih celo poveča, vendar je to gibanje patološko. V primeru SZP smo ugotovili spremenjeno pot gibanja tetiv fleksorjev prsta, ki tvori drsno enoto z medialnim živcem in kaže na prisotnost patologije. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smiselno raziskati možnost dinamike drsenja med medialnim živcem in tetivami za diagnostiko. Obenem smo ugotovili, da obstaja dovolj z dokazi podprtih študij, ki kažejo patofiziološko izboljšanje markerjev in simptomov ter znakov utesnitev pri uporabi mobilizacijskih tehnik, kot samostojno terapijo ali kot so-modaliteto. Navkljub pritrdilni hipotezi H2, je pri uporabi mobilizacije živčevja potrebna previdnost in razumevanje biomehanike, za pozitiven rezultat terapije so potrebni pravilno izvajanje, količina, dolžina, vrsta in položaj tehnike. Glede na trenutno literaturo je najprimernejša za kronične bolnike z utesnitvami v hrbtenici, previdnost je potrebna pri akutnih stanjih, njen učinek pa je viden tudi pri zdravi populaciji.
Ključne besede: Utesnitvene nevropatije, drsenje, pomičnost, mobilizacija živčevja.
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2026; Ogledov: 428; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,83 MB)

Opis: Uvod in namen: Spremembe drže v otroštvu predstavljajo izziv za zdravstvene in izobraževalne strokovnjake. Čeprav je otroštvo obdobje telesnega razvoja, raziskave opozarjajo, da sodoben način življenja vpliva na držo otrok. Povečana kifoza je med najpogostejšimi nepravilnostmi drže in je povezana s sedečim načinom življenja, nepravilno držo ter nošenjem pretežkih šolskih torb. Namen naloge je bil raziskati povezavo med težo šolske torbe, telesno aktivnostjo in kotom kifoze pri osnovnošolskih otrocih ter prispevati k razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na razvoj drže. Metode: Raziskava kvantitativnega tipa je vključevala otroke, starih 10–15 let, iz OŠ Šmarje pri Jelšah. Podatke smo zbirali z demografskim vprašalnikom, tehtnicami za telesno maso in torbo ter digitalnim kotomerom Meloq, telesno aktivnost pa z vprašalnikom SF-NPAQ. Statistično smo uporabili deskriptivno statistiko, hi-kvadrat, t-test in Pearsonov koeficient pri ? = 0,05. Rezultati: Med težo šolske torbe, telesno aktivnostjo in kotom kifoze ni bilo statistično značilne povezave, korelacije so bile zelo šibke (p > 0,05). Deklice niso imele višjega kota kifoze kot dečki. Uporabnost: Rezultati so uporabni za preventivne programe ohranjanja pravilne drže, fizioterapevti lahko prepoznajo rizične dejavnike in pravočasno ukrepajo. Omejitve: Majhen vzorec iz ene šole in enkratne meritve omejujejo posploševanje in zaznavo dolgoročnih učinkov. Ključne besede: kifoza, telesna aktivnost, šolska torba, otroci, šoloobvezni otroci, prsna kifoza, nahrbtnik. Tip dela: Magistrska naloga 2. stopnje; 2025, Fizioterapevtika, 50(71) str., 10 pregl., 6 sl., 1 pril., 60 vir. Mentorica (F. Kresal), Recenzent (G. Omejec)
Ključne besede: kifoza, telesna aktivnost, šolska torba, otroci, šoloobvezni otroci, prsna kifoza, nahrbtnik
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 520; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: Uvod in namen: Komunikacija je v življenju izjemno pomembna, brez nje si težko zamislimo kakršnokoli interakcijo med ljudmi. Zdravstvo in fizioterapija spadata med znanstvene vede, kjer brez verbalne in neverbalne komunikacije ni mogoče delovati. Starejši odrasli imajo podobne potrebe kot mi vsi, le način komunikacije je zaradi staranja spremenjen. Fizioterapevt se mu mora prilagoditi, saj je le tako mogoče doseči kakovostno fizioterapevtsko obravnavo, pri kateri ima tudi komunikacija pomembno vlogo. Namen tega dela je prikazati pomen verbalne in neverbalne komunikacije pri fizioterapevtski obravnavi starejših odraslih. Metode: Proučili smo aktualno literaturo, strokovno potrjene članke in raziskave ter povzeli pomembne ugotovitve. Uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultati: Komunikacija po opredelitvah številnih avtorjev vpliva na izid fizioterapevtske obravnave. Povečuje ugodje med rehabilitacijo, aktiviranje skritih moči, vzdržljivost ter pozitiven pogled na rehabilitacijo in končni izid. Z ustrezno komunikacijo dosežemo kakovostno fizioterapevtsko obravnavo. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih ugotovitev vpliva komunikacijskih spretnosti na potek in končni izid fizioterapevtske obravnave starejših pacientov. Te so pri tej populaciji pogosto premalo upoštevane v praksi, naše ugotovitve pa navajajo primere za uspešnejšo motivacijo in sodelovanje. Omejitve: Omejili smo se le na analizo raziskav, člankov v slovenskem in angleškem jeziku, ki niso starejši od 10 let.
Ključne besede: komunikacija, fizioterapija, starejši odrasli, izid.
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2025; Ogledov: 613; Prenosov: 16
Celotno besedilo (525,16 KB)