191. Vpliv transkutane električne živčno-mišične stimulacije na kronično bolečino v križuSilvo Pšeničnik Sluga, 2019 Opis: Namen raziskave je bil preučiti učinkovitost TENS-a pri bolnikih s kronično bolečino v križu. V raziskavo smo vključili 80 preiskovancev. Rezultati so pokazali, da uporaba TENS-a osemkrat po 20 minut v obdobju 14 dni zmanjša stopnjo bolečine, merjene z vizualno analogno lestvico. Prav tako smo ugotovili, da uporaba TENS-a poveča funkcionalne zmožnosti, ocenjene po modificiranem Roland-Morrisovem vprašalniku. Na podlagi pridobljenih rezultatov sklepamo, da je pozitiven učinek terapije posledica naravnega poteka bolezni v času trajanja terapij. Kratkotrajen protibolečinski učinek s TENS-om smo po našem mnenju dosegli po teoriji kontrole vrat in zaradi porasta ravni endorfinov v cerebrospinalni tekočini, ki blažijo bolečino po naravni poti. Količina endorfinov se poveča v trenutkih zadovoljstva in delujejo tudi pri placebu, ko se ustvarja analgezija s samoaktivacijo endogene kontrole bolečine. Rezultate naše raziskave smo primerjali z drugimi raziskavami, ki smo jih pregledali, in ugotovili, da večina študij ni pokazala, da je TENS učinkovita terapija za lajšanje kronične bolečine v križu. Nekatere raziskave pa so vendarle dokazale učinkovitost TENS-a kot terapevtske metode. Sklepamo, da bi bilo treba opraviti več kakovostnih randomiziranih raziskav, ki bi bile dvojno slepe in bi imele kontrolo s placebom. Prav tako bi bilo treba izpeljati čim več ponovljivih raziskav, ki bi uporabile iste modifikacije TENS-a, čas trajanja terapije, vzorec preiskovancev, vključitvena in izključitvena merila, vprašalnike, saj bi s tem natančneje pokazale delovanje TENS-a kot terapevtske metode, z bolj izpopolnjenimi in pojasnjenimi rezultati.
Ključne besede: TENS, učinkovitost, kronična bolečina v križu, terapevtska uporaba.
Objavljeno: 26.11.2019; Ogledov: 3570; Prenosov: 303
 Celotno besedilo (1,89 MB) |
192. POVEZAVA MED UPORABO SODOBNIH MOBILNIH NAPRAV IN POJAVNOSTJO BOLEČINE V VRATU IN GLAVI PRI MLADOSTNIKIHSara Šarenac, 2019 Opis: Uvod in namen: Pri uporabi pametnih telefonov je glava v položaju, ki lahko povzroča bolečine v vratu in glavi. Namen diplomske naloge je preučiti povezavo med uporabo sodobnih mobilnih naprav in pojavnostjo bolečin v vratu in glavi pri mladostnikih. Metode: Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je obsegal 13 vprašanj. Raziskava je bila izvedena na vzorcu 199 mladostnikov savinjske regije, starih od 15 do 19 let. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa SPSS 23.0. Rezultati: Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala povezavo med uporabo pametnih telefonov in pojavnostjo bolečine v vratu in glavi. Pogoste in občasne bolečine v glavi in vratu je imelo 35.7 % deklet in 29.6 % fantov. Rezultati so pokazali, da med večletno uporabo pametnega telefona in jakostjo bolečine v vratu obstaja pozitivna nizka povezanost (r = 0.3; p < 0.01), med večletno uporabo pametnega telefona in jakostjo bolečine v glavi pa nizka povezanost (r = 0.4; p < 0.001). Uporabnost: Pridobljeni rezultati ankete lahko pomembno vplivajo na razvoj posodobljenih preventivnih programov in ukrepov, ki bi lahko zajemali ergonomske ukrepe kot izobraževanje mladostnikov o pravilni drži telesa pri uporabi sodobnih mobilnih naprav. Omejitev: Vprašalnik je izpolnilo 199 mladostnikov savinjske regije. Raziskavo bi bilo smiselno opraviti še v drugih regijah.
Ključne besede: Ključne besede: bolečina v vratu, glavobol, pametni telefon, mladostnik
Objavljeno: 26.11.2019; Ogledov: 2750; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,29 MB) |
193. VPLIV RAZLIČNIH METOD INFILTRACIJE NA ZDRAVLJENJE SINDROMA ZAPESTNEGA PREHODAPetra Avbelj, 2019 Opis: Sindrom zapestnega prehoda (SZP) je najpogostejša utesnitvena nevropatija, saj predstavlja kar 90 odstotkov utesnitvenih nevropatij. Ponavljajoči se gibi dlani in zapestja povzročajo povečanje pritiska znotraj zapestnega prehoda, kar povzroči zadebelitev kit in ovojnice. Simptomi obsegajo nočno ali jutranje mravljinčenje v vsaj dveh od prvih štirih prstih roke (od palca do prstanca). Simptome lahko izzoveta tudi dolgotrajnejše stiskanje pesti ali ročno delo. Otresanje rok ali sprememba položaja roke težave običajno ublažita. Simptomi močno vplivajo na upad kakovosti pacientovega življenja in povzročajo materialno škodo (zmanjšanje produktivnosti, bolniška odsotnost z dela, stroški zdravljenja idr.). Poznamo štiri stopnje SZP. Raziskave so običajno narejene na vzorcu pacientov z blago ali zmerno stopnjo SZP. Nevrofiziološke meritve prevajanja po perifernem živčevju so pomembne za diferenciacijo vzrokov od podobnih diagnoz. V zadnjem času se uveljavlja tudi ultrasonografska (US) preiskava. Možnosti za lajšanje simptomov je več (opornice, fizioterapevtska obravnava, analgetiki ipd.). V svetu se kot učinkovit način zdravljenja SZP čedalje pogosteje uporabljajo različne metode infiltracije. Na podlagi vključenih raziskav ugotavljamo, da kortikosteroidi in s trombociti bogata plazma kažejo kratkoročno učinkovitost pri zdravljenju SZP, dekstroza pa učinkuje kratkoročno in srednjeročno. Operacija zaenkrat ostaja najučinkovitejša metoda zdravljenja. Do sedaj je bilo namreč izvedenih premalo raziskav, ki bi neposredno primerjale posamezne metode infiltracije z operativno sprostitvijo zapestnega prehoda (ZP) in bi lahko pripeljale do drugačnih izsledkov. Zaradi pozitivnih učinkov metod infiltracije lahko vseeno povzamemo, da uporaba metod infiltracije pri zdravljenju SZP prehoda obeta vsaj odložitev operativne sprostitve ZP, če ne izogib slednji.
Ključne besede: sindrom zapestnega prehoda, kortikosteroidi, s trombociti bogata plazma, dekstroza
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 3294; Prenosov: 314
Celotno besedilo (1,38 MB) |
194. MOTIVACIJSKI IN PSIHOTERAPEVTSKI VIDIKI V FIZIOTERAPIJIAna Horjak, 2019 Opis: Namen naloge je proučiti psihoterapevtski vidik v fizioterapiji, prepoznati razloge nezadostne motiviranosti za vključevanje v fizioterapevtske aktivnosti in neupoštevanje pomembnosti fizioterapije med pacienti ter ugotoviti, na kakšen način izboljšati motivacijo pacientov. Uporabljeni sta metoda intervjuja v okviru študije primera in metoda lastnega opazovanja. Ugotavljamo, da so razlogi za nezadostno motiviranost za fizioterapijo med pacienti z multiplo sklerozo družinske obveznosti in natrpan način življenja, prav tako tudi fizioterapevt ni dovolj motiviran za doseganje sprememb pri intervjuvanih pacientih z multiplo sklerozo. Naloga je aplikativno uporabna za fizioterapevte, prispeva spoznanje, da fizioterapevt vzpostavi motivacijski odnos s pacienti z multiplo sklerozo in ponudi preventivne rešitve za preprečevanje funkcionalnosti upada, kar se je v naši raziskavi pokazalo kot potreba po izboljšavi dela fizioterapevta s pacienti z multiplo sklerozo z vidika doseganja učinkov motiviranosti za fizioterapijo. Uporabnost naloge se kaže za oblikovalce predpisov, da bi na podlagi spoznanj raziskave omogočili subvencioniranje fizioterapije s strani države in omogočili brezplačno dostopnost fizioterapevta na ravni lokalne skupnosti. Zaradi omejitve študije primerov na paciente z multiplo sklerozo na območju Domžal ugotovitev kvalitativne raziskave o motivacijskih in psihoterapevtskih vidikih ne moremo posplošiti na območje Republike Slovenije. Za to so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: motivacija, psihoterapevtski vidiki v fizioterapiji, multipla skleroza, kognitivno-vedenjska terapija
Objavljeno: 11.10.2019; Ogledov: 3539; Prenosov: 354
Celotno besedilo (452,72 KB) |
195. VPLIV VADBE NA FUNKCIJSKE ZMOGLJIVOSTI STAREJŠIHDavid Trofenik, 2019 Opis: Uvod in namen: Namen diplomskega dela je pregledati strokovno in znanstveno literaturo s področja usmerjene telesne vadbe in vpliva le-te na kakovost življenja starejših oseb ter predstaviti vrednost aktivnega življenskega sloga in telesne aktivnosti. Pomembnost vpliva telesne vadbe na funkcijske sposobnosti starejših dokazuje proučena obstoječa strokovna in znanstvena literatura s področja usmerjene telesne vadbe, vpliva vadbe na kakovost življenja, ohranjanja ter izboljševanja gibljivosti, vpliva na ravnotežje, zmanjševanja dejavnikov tveganja za padce, vpliva na kognitivne zmogljivosti. Vse to prispeva k večjemu vključevanju te populacije v družbo in krepi njihovo socialno mrežo. Rezultati: Raziskave kažejo, da je mogoče z ustrezno vadbo bistveno vplivati na gibalne sposobnosti starejših. Telesna vadba vpliva tudi na splošno razpoloženje posameznika, upočasnjuje upad kognitivnih zmogljivosti, preprečuje degenerativne možganske spremembe. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih učinkov aktivnega življenskega sloga in telesne aktivnosti je podana po pregledu recenzirane strokovne in znanstvene literature s področja usmerjene telesne vadbe in vpliva vadbe na kakovost življenja starejših.
Ključne besede: Starejše osebe, kakovostno staranje, ravnotežje, telesna vadba v starosti.
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 4314; Prenosov: 565
Celotno besedilo (807,28 KB) |
196. SODOBNE SMERNICE IN PRIPOROČILA ZA VRNITEV V ŠPORT PO REKONSTRUKCIJI SPREDNJE KRIŽNE VEZIRok Žagar, 2019 Opis: Uvod in namen: Poškodba sprednje križne vezi (SKV) je eden izmed glavnih vzrokov izostanka od športne aktivnosti. Po dolgotrajni rehabilitaciji in vrnitvi v šport obstaja od 20 do 30 odstotkov možnosti za ponovno poškodbo. Za zdaj še ni konkretnih smernic glede varne vrnitve v šport, ki bi temeljile na objektivnih kliničnih kriterijih (OKK). Namen diplomske naloge je pripraviti sodobne smernice in priporočila na podlagi sistematskih pregledov literature (SPL). S tem želimo izboljšati proces odločanja pri varnejšem vračanju športnika v trenažno-tekmovalni proces po poškodbi SKV. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature. Vključitvena merila zajemajo: (1) sistematske preglede literature, ki obravnavajo OKK v povezavi s tveganjem za ponovno poškodbo SKV, (2) rekonstrukcijo SKV, (3) datum objave med letoma 2011 in 2019 in (4) angleški jezik. Rezultati: Glede na izbrana vključitvena merila in ročno iskanje smo izbrali 7 relevantnih SPL, ki ustrezajo obravnavani tematiki. Uporabnost: Dosledna uporaba priporočil, podprtih z dokazi, lahko vpliva na zmanjšano incidenco ponovnih poškodb SKV in pripomore k učinkovitejši fizioterapevtski obravnavi v pozni fazi rehabilitacije. Omejitve: Podana priporočila niso dokončna. Obstaja potreba po natančnejših opredelitvah raziskovalnega problema. Pričakovati je, da bomo v prihodnje ob boljši raziskovalni metodologiji podrobneje spoznali problematiko.
Ključne besede: sprednja križna vez, objektivni klinični kriteriji, vračanje v šport, sodobne smernice, sistematski pregledi literature
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 3856; Prenosov: 435
Celotno besedilo (673,60 KB) |
197. FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA DISFUNKCIJE MEDENIČNEGA DNA Z RAZISKAVO O UPORABNOSTI MAGNETNEGA STOLANeli Žitnik, 2019 Opis: Uvod in namen: Disfunkcija medeničnega dna pomeni nepravilno delovanje mišic medeničnega dna (MMD). Fizioterapevtska obravnava disfunkcije vsebuje različne metode zdravljenja. Ena izmed novejših je funkcionalna magnetna stimulacija (FMS). Namen diplomske naloge je s pomočjo strokovne literature proučiti fizioterapevtsko obravnavo disfunkcije medeničnega dna in z raziskavo ugotoviti uporabnost magnetnega stola, ki deluje po principu FMS. Metode: V zdravstvenih ustanovah, ki izvajajo terapijo FMS in s katerimi smo se dogovorili vnaprej, smo razdelili anketne vprašalnike. Pacienti so anketni vprašalnik izpolnili pred prvo in po zadnji terapiji s FMS. V raziskavi je sodelovalo 36 oseb, od tega 30 žensk in 6 moških. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa Excel. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se z metodo FMS najpogosteje zdravijo starejše ženske, ki so rodile in imajo stresno inkontinenco. Učinkovitost magnetnega stola je bila v zmanjšanju pogostosti uhajanja urina, nočnega uriniranja in uhajanja urina med telesno aktivnostjo. Raziskava je pokazala, da se je po terapiji s FMS izboljšala kakovost življenja pacientov in da so bili le-ti s terapijami zadovoljni. Uporabnost: FMS je učinkovita nova metoda zdravljenja oseb z disfunkcijo medeničnega dna. Omejitve: Za zdravljenje s FMS se odloči malo pacientov, zato je tudi vzorec anketirancev majhen. Disfunkcija medeničnega dna je širok pojem kliničnih stanj, zato je primerjava rezultatov otežena.
Ključne besede: disfunkcija medeničnega dna, mišice medeničnega dna, funkcionalna magnetna stimulacija, urinska inkontinenca, magnetni stol
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 3250; Prenosov: 302
Celotno besedilo (918,86 KB) |
198. Mehanske lastnosti vratu po nihajni poškodbiBernarda Šuštarič, 2019 Opis: Uvod in namen: Nihajna poškodba vratu je pogosta posledica prometne nesreče, v kateri pride do trka od zadaj ali od strani. Prekomerno gibanje glave in cervikalne hrbtenice naprej in nazaj lahko privede do poškodb vratnih struktur, ob čemer se pojavijo simptomi, kot so bolečina v vratu, vrtoglavica, mravljinčenje, mišična napetost, itd. Stanje lahko iz akutnega preide v kronično, kar se zgodi pri polovici poškodovancev. Namen diplomskega dela je predstaviti strukturne spremembe in spremembe v mehanskih lastnostih cervikalne hrbtenice po nihajni poškodbi. Metode: S pomočjo podatkovnih baz so bili pridobljeni znanstveni in strokovni članki, objavljeni v slovenskem in angleškem jeziku med letoma 2009 in 2019. Rezultati: Podatki iz člankov kažejo, da so po nihajni poškodbi vratu prisotni akutni in kronični simptomi ter znaki, ki se med seboj razlikujejo. Pri poškodbi pride do strukturnih sprememb mišic (povečana infiltracija maščobe, povečan presek mišice, zmanjšana gibljivost, utrujenost in zmanjšana aktivacija mišice), ligamentov (raztrganine) in fasetnih sklepov (poškodba sklepne kapsule). Uporabnost: Diplomsko delo je namenjeno fizioterapevtom pri praktičnem delu s poškodovanci po nihajni poškodbi vratu, ki želijo razumeti vzroke in posledice omenjene poškodbe. Omejitve: Pri izbiri člankov smo bili omejeni s starostjo člankov, z neustreznostjo kontrolnih skupin, s slabo kvaliteto člankov, z neenakimi kriteriji pri izbiri vzorca in s premajhnimi vzorci. Podatke imamo le od kadavrov in pedikcijskih modelov.
Ključne besede: nihajna poškodba, cervikalna hrbtenica, biomehanika vratu, mehanske lastnosti vratu, akutna in kronična bolečina vratu
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 3416; Prenosov: 287
Celotno besedilo (1,04 MB) |
199. Biopsihosocialni pristop obravnave bolečine v križuTjaša Romih, 2019 Opis: Uvod in namen: Bolečina v križu (BvK) je eden najbolj razširjenih sindromov. Večina terapevtskih obravnav izhaja iz medicinskega vidika. Dokazi kažejo, da je BvK telesni in psihosocialni problem. Namen dela je ugotoviti psihosocialne dejavnike tveganja za razvoj nespecifične BvK ter analizirati postopke odprave bolečine z vidika biopsihosocialnih pristopov. Metode: Literaturo smo zbrali s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMED, MEDLINE, GOOGLE SCHOLAR, COBISS in Cochrane Library. Rezultati: Bolečina in bolečinske poti so povezane s psihosocialnimi dejavniki, prav tako razvoj kroničnosti. Postopki, usmerjeni v obravnavo najpomembnejših psihosocialnih dejavnikov tveganja so učinkoviti pri zdravljenju nespecifične BvK in preprečitvi razvoja kroničnosti. Pregled učinkovitosti multidisciplinarnega biopsihosocialnega (BPS) pristopa pa kaže le majhne razlike v bolečini in invalidnosti pri pacientih z nespecifično BvK. Uporabnost: Diplomsko delo je namenjeno vsem, ki se želijo seznaniti z uspešnostjo biopsihosocialnega modela (BPSM). Omejitve: Iskanje literature je bilo omejeno na angleški in slovenski jezik ter na članke, ki niso starejši od deset let, z izjemo literature, ki vsebuje definicije in podobna dejstva ali ugotovitve, za katere novejša različica ne obstaja.
Ključne besede: Nespecifična bolečina v križu, biopsihosocialni model, psihosocialni dejavniki, fizioterapija.
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 4045; Prenosov: 405
Celotno besedilo (770,72 KB) |
200. Ravnotežje in propriocepcija pri starostnikihTjaša Pevc, 2019 Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti pomen ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih. V sklopu tega smo ugotavljali spremembe, ki se v času procesa staranja razvijejo v organizmu, in predstavili teorije staranja. Namen je bil tudi predstaviti pojavnost in problematiko padcev v starosti. Poleg tega smo raziskovali pomen, oceno in značilnosti ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih. Ob postavitvi hipotez in raziskovalnih vprašanj smo želeli ugotoviti prisotnost padcev pri obeh spolih. Ugotavljali smo tudi, ali trening ravnotežja vpliva na zmanjšanje tveganja za padce in na zmanjšanje strahu pred padci. Poleg tega smo raziskovali vpliv treninga mišične moči na izboljšanje ravnotežja in s tem posledično na zmanjšanje padcev pri starostnikih. V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo črpali iz virov slovenske in tuje literature, ki smo jih poiskali s pomočjo podatkovnih baz kot sta: PubMed in COBISS. Iskali smo jih po ključnih besedah: starostniki, padci v starosti, ravnotežje, propriocepcija in vadba ravnotežja. Iskali smo predvsem aktualno in novejšo literaturo. Pri pregledu literature smo tako obravnavali raziskave, v katere so bile vključene osebe od 60. leta starosti naprej. Pridobljene podatke, ki smo jih vključili v diplomsko delo, smo predhodno kritično analizirali. Avtorji ugotavljajo različne dejavnike tveganja za padce glede na spol. Dokazano je, da pogosteje padajo ženske. Avtorji so enotni, da ima vadba ravnotežja pozitivne vplive na zmanjšanje padcev in na zmanjšanje strahu pred ponovnim padcem. Le-ti ugotavljajo tudi, da vadba za izboljšanje mišične moči pomembno vpliva na izboljšanje ravnotežja. Iz dokazov v literaturi lahko sklepamo, da z vadbo ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih pomembno prispevamo k zmanjševanju padcev in zmanjšanju strahu pred padci. Dokaze iz literature lahko praktično uporabljamo tako pri preventivni kot kurativni obravnavi starostnikov. V prihodnje je potrebno izvesti raziskave, ki bodo med sabo primerjale različne vrste vadbenih programov usmerjenih v ravnotežje in ugotavljale njihovo stopnjo učinkovitosti za zmanjšanje padcev in strahu pred padci.
Ključne besede: Starostniki, padci v starosti, ravnotežje, propriocepcija, vadba ravnotežja.
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 4359; Prenosov: 514
Celotno besedilo (938,01 KB) |
