Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Pri vzravnani drži gre za aktivnost telesa, ki je vodena preko aktivnega, pasivnega in nevralnega podsistema. Ravnotežje s pomočjo aktivacije mišic ohranja center mase telesa znotraj podporne ploskve. Delimo ga na statično in dinamično. V raziskavi smo opazovali statično ravnotežje, za katerega velja, da je najbolj ključno pri ohranjanju mirne stoje, pri čemer je glavna funkcija ohranjanje STP in centra mase telesa vertikalno nad podporno ploskvijo z minimalnim odstopanjem centra masnega središča. Na podlagi vnaprej prebrane literature smo se odločili za štiri kinezioterapevtske intervencije: (i) izvajanje krepilnih vaj za mišice medeničnega dna, (ii) izvajanje vaj za napenjanje m. transversus abdominis, (iii) izvajanje vaj za krepitev bracinga in (iv) izvajanje vaj za povečevanje togosti torakolumbalne fascie. Vse meritve smo izvedli na zdravi populaciji z namenom ugotovitve, kako kinezioterapevtske intervencije vplivajo na ohranjevanje unilateralne stoje. Namen diplomske naloge je bil proučiti razlike v vplivu in trajanju učinka štirih različnih kinezioterapevtskih intervencij na ravnotežje med unilateralno stojo. V raziskavi je sodelovalo 40 preiskovancev povprečne starosti 28,39 ± 9,34 let. Merili smo STP telesa na podlago v medialno-lateralni in anteriorno-posteriorni smeri. Meritve so bile zajete s pomočjo tenziometrične plošče. Pri primerjavi odprtih in zaprtih oči smo dobili statistično značilne podatke v obeh smereh gibanja (p <0,05). Nihanje v anteriorno-posteriorni smeri je imelo velik učinek (η2 >0,26). Prav tako je bil velik učinek med kinezioterapevtsko intervencijo abdominalni bracing in torakolumbalno fascio (d >0,80). Pri primerjavi leve in desne noge smo dobili statistično značilne podatke v anteriorno-posteriorni smeri in medialno-lateralni smeri nihanja STP (p <0,05). V obeh primerih je prišlo do srednje velikega učinka (η2 >0,13). Po končani študiji smo prišli do ugotovitve, da imajo vse štiri kinezioterapevtske intervencije pozitiven vpliv na ohranjanje unilateralne stoje. Skupina, ki je uporabljala vaje za povečevanje togosti torakolumbalne fascie, je prikazala najboljši vpliv. Prav tako ne vpliva pomen leve in desne noge na ohranjevanje unilateralne stoje, kot smo sprva predvidevali, ima pa zelo velik vpliv vidni dotok, ki veliko bolj vpliva na nihanje STP. V prihodnje bi bilo priporočljivo uporabiti kinematiko, s katero bi lahko gledali spremembo centra mase. Z večjim številom preiskovancev bi poskrbeli za večjo homogenost med raziskovalnimi skupinami.
Ključne besede: stabilnost, strategije ravnotežja, unilateralna stoja
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 2596; Prenosov: 170
Celotno besedilo (2,03 MB)

Opis: Mišice vratu in zgornjega dela trupa so zaradi prekomernega sedenja in nepravilne drže močno izpostavljene utrujanju. Znano je, da globoke mišice služijo kot stabilizatorji in zato vsebujejo več mehanoreceptorjev, ki služijo kot vir informacij do CŽS. Utrujene mišice so lahko razlog različnih asimetrij telesa, ki vodijo do bolečine ali drugih patologij, kar ima močan vpliv na zaznavanje somatosenzoričnega sistema. Ta posledično vpliva na posameznikovo ravnotežje. Treniranje globokih fleksorjev vratu bi izboljšalo položaj glave, funkcijo mišic in zaznavanje gibanja telesa. S tem bi vplivali na zmožnost ohranjanja ravnotežja in vzdrževanje vzravnane drže. Raziskava je zajemala 20 preiskovancev, starih v poprečju 24,35 leta (± 4,04 leta). Izbor je potekal glede na izpolnjeni vprašalnik o zdravstveni anamnezi, ki je izločil neprimerne kandidate. Z uporabo tenziometrične plošče smo zajemali podatke o nihanju CPP v smeri anteriorno-posteriorno in medialno-lateralno. Glede na spremenljivke je bila opravljena 2-faktorska analize variance. Končni rezultati so nakazovali na statistično značilnost vpliva utrujanja na ravnotežne naloge, na razlike pri ravnotežnih nalogah na nestabilni podlagi in na vpliv utrujanja na ravnotežne naloge (p < 0,05). To je vodilo do zaključka, da ima utrujanje vpliv na globoka fleksorja vratu, ki imata pomembno vlogo priliva somatosenzoričnih informacij za ohranjanje ravnotežja. Za nadaljnjo implementacijo te študije bi bila priporočljiva izbira večje in bolj raznolike populacije ljudi, ki bi vplivala na bolj točne rezultate. Prihodnje študije naj se osredotočajo na raziskovanje funkcije mišic vratu pri prisotnih različnih patologijah vratu.
Ključne besede: cervikalna hrbtenica, globoka fleksorja vratu, ravnotežje, kraniocervikalni fleksijski test
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 2391; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,85 MB)

Opis: Uvod in namen: Podaljšano bolnišnično zdravljenje (PBZ) je program Bolnišnice Sežana namenjen bolnikom, ki potrebujejo dodatno zdravljenje po akutni obravnavi. Fizioterapevtska obravnava predstavlja poglavitni del programa. Namen je ovrednotiti uspešnost fizioterapevtske obravnave v PBZ na podlagi primerjav rezultatov lestvice ocenjevanja motoričnih funkcij (MAS), razširjenega indeksa po Barthelovi (RBI) ter rehabilitacijskega lista (RL) ob sprejemu in odpustu iz bolnišnice. Metode: V raziskavo so bili vključeni 303 bolniki (75 % žensk, 92 % travmatoloških bolnikov), ki so pričeli z rehabilitacijo v letu 2016. Podatki so bili pridobljeni iz lestvic MAS, RBI in RL ob sprejemu in odpustu iz bolnišnice ter analizirani s programom SPSS. Rezultati: Razlike med prvim in zadnjim ocenjevanjem so bile statistično značilne za vse tri ocenjevalne lestvice (p<0,05). Nevrološki bolniki dosegajo v primerjavi s travmatološkimi slabše rezultate, tako ob sprejemu kot odpustu iz bolnišnice. Primerjava med spoloma je pokazala statistično značilno razliko le pri lestvici MAS in fizičnemu delu lestvice RBI (p<0,05). Statistično značilno povezavo med časom bivanja in uspešnostjo fizioterapevtske obravnave smo ugotovili le pri lestvici RL. Uporabnost: PBZ sledi stabilizaciji po akutni obravnavi bolnika in je idealen za starejše. Zagotavlja jim telesno, delovno in drugo rehabilitacijo. Omejitve: V primerjavi s travmatološkimi smo imeli zelo majhen vzorec nevroloških bolnikov, zanesljivost statističnih ocen za travmatološke bolnike je manjša.
Ključne besede: Podaljšano bolnišnično zdravljenje, uspešnost, funkcijsko ocenjevanje, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno: 08.12.2018; Ogledov: 3894; Prenosov: 504
Celotno besedilo (4,54 MB)

Opis: Uvod in namen: Telesna drža ljudi se pod vplivom sodobnega načina življenja močno spreminja. Do sprememb prihaja predvsem v poteku hrbtenice, položaju ramen in medenice. Namen diplomske naloge je kvantitativna ocena drže z lateralnega pogleda. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 85 zdravih posameznikov (39 moških in 46 žensk) s povprečno starostjo 25 ± 5 let. Osebam smo nalepili markerje na določene kostno-anatomske točke in jih s pomočjo naprave GPS Postural Lab 600 slikali z vseh štirih strani. Podatki dominantne strani telesa so bili pridobljeni s pomočjo GPS programske opreme ter obdelani s programom SPSS. Rezultati: Pri opazovani skupini je prisotna kifo-lordotična ali lordotična drža, saj je sagitalna poravnava telesa znašala 187,7  3,6º, anteriorni nagib medenice pa 18,0 ± 8,0º. Uporabnost: V primerjavi z rezultati drugih študij se je izkazalo, da je pri naših merjencih prisoten povečan anteriorni nagib medenice ter pomik ramen naprej. Pri opazovanju njihovega cervikalnega dela hrbtenice in položaja glave je bilo razvidno, da je glava nagnjena nekoliko nazaj. Omejitve: Sklepamo lahko, da je sprememba življenjskega sloga, prekomerna uporaba mobilnih telefonov in nezdravo sedenje pustilo posledice na telesni drži. Poleg teh ugotovitev smo opredelili tudi povprečne vrednosti, ki jih lahko štejemo kot normativne za našo populacijo.
Ključne besede: drža, ocena drže, mladi odrasli, fotogrametrija
Objavljeno: 01.12.2018; Ogledov: 2872; Prenosov: 314
Celotno besedilo (1,33 MB)