Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Tinitus je simptom, ki ga označuje zaznava zvoka, ki ni povzročen s strani zunanjega dražljaja. V blažji obliki se pojavlja pri 10–15 odstotkih prebivalstva, v hujši obliki pa pri približno enem odstotku in lahko vodi do nastanka utesnjenosti, depresije ali celo samomora. Strošek zdravljenja tega nadležnega simptoma je ocenjen na 600–1544 EUR, čeprav ga trenutno bolj zakrivamo in ne odpravljamo. Prevladujoča oblika tinitusa je subjektivni tinitus, ki ga zaznava zgolj prizadeta oseba. Somatosenzorna oblika subjektivnega tinitusa je povezana z disfunkcijo vratu ali čeljusti, zato je nanjo s fizioterapijo možno vplivati. Ker trenutno v nobenih smernicah za zdravljenje tinitusa ne omenjajo fizioterapije, smo pregledali znanstveno literaturo na tem področju in ugotovili, da je bilo narejenih več raziskav, ki pričajo o učinkovitosti fizioterapije pri zdravljenju subjektivnega somatosenzornega tinitusa. Obstaja zadostno število kakovostnih randomiziranih raziskav, da lahko trdimo, da fizioterapevtska obravnava s pomočjo KT, manualne terapije, terapije miofascialnih prožilnih točk, laserja in TENS-a lahko pomaga ali celo odpravi somatosenzorno obliko tinitusa. Na podlagi pridobljenih rezultatov priporočamo, da se paciente z diagnozo subjektivnega somatosenzornega tinitusa napoti k fizioterapevtu. Za določitev najučinkovitejše možne fizioterapevtske obravnave za zdravljenje pacientov s somatosenzornim tinitusom predlagamo izvedbo več kakovostnih randomiziranih raziskav s tega področja.
Ključne besede: Tinitus, manualna terapija, fizioterapija
Objavljeno: 21.11.2023; Ogledov: 287; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Zapoznelo mišično bolečino (ZMB) lahko opredelimo kot preobremenitveno mišično okvaro. Odraža se z bolečino in drugimi omejujočimi simptomi, ki nastanejo po predhodni, predvsem ekscentrični obremenitvi. Namen diplomske naloge je s pregledom strokovne literature proučiti vpliv vibracijske terapije celotnega telesa na ZMB in določiti učinkovitost lokalne vibracijske terapije pri odpravi simptomov ZMB. Metode: Sistematični pregled literature, pridobljene v elektronskih podatkovnih zbirkah PubMed in Cochrane Library. Rezultati: V pregled smo vključili 18 raziskav, pri čemer jih je 11 proučevalo vpliv vibracij celotnega telesa (VCT), 7 pa učinkovitost lokalne vibracijske terapije (LVT). Avtorji so najpogosteje ugotavljali, da VCT lajšajo zapoznelo bolečino, hitreje zmanjšajo raven krvnih pokazateljev mišičnih poškodb, zmanjšajo občutek mišične zategnjenosti in blažijo začasno izgubo mišične moči. Uspešnost terapije je odvisna od uporabljenih parametrov vibracij. LVT se je izkazala za učinkovito metodo lajšanja zapoznele mišične bolečine. Uporabnost: Vibracijska terapija statistično učinkovito lajša ZMB in z njo povezane težave. Omejitve: Avtorji raziskav ne opredelijo ustreznih parametrov vibracijske terapije ali pa so ti pomanjkljivi. Raziskave vključujejo majhno število preiskovancev, kakovost nekaterih vključenih raziskav pa je nizka, zato so potrebne dodatne, metodološko kakovostnejše raziskave.
Ključne besede: zapoznela mišična bolečina, ekscentrične poškodbe mišic, vibracijska terapija
Objavljeno: 10.10.2023; Ogledov: 354; Prenosov: 29
Celotno besedilo (986,40 KB)

Opis: Bolečina je večdimenzionalna in vedno subjektivna izkušnja posameznika. Odvisna je od številnih dejavnikov, ki jih lahko razdelimo na biološke, psihološke in socialne. Paciente z bolečino moramo obravnavati celostno in z ozirom na njihove edinstvene težave, ki jih bolečina predstavlja. Od bolečinskih sindromov je bolečina v križu (v nadaljevanju: BvK) najpogostejša, saj naj bi se z njo vsaj enkrat v življenju srečala večina svetovne populacije. Je tudi eden od najpogostejših vzrokov za omejitve pri vsakodnevnih in drugih aktivnostih ter za odstonost z delovnega mesta. Zlasti obremenjujoča za družbo in posameznika je BvK, ki traja dalj časa in se razvije v kronično. Kronično BvK pogosto spremljajo pridružene duševne stiske, ki vplivajo na potek in uspešnost zdravljenja. Poleg tega tradicionalni pristopi zdravljenja v večini niso dolgoročno uspešni. Razlog za nezadostno učinkovitost je v neupoštevanju nevrofizioloških procesov, ki spremljajo kronično bolečino in vključujejo nevroplastične spremembe živčnega sistema. Prav tako imajo pri prehodu iz akutne v kronično in vztrajanju kronične BvK pomembno vlogo psihosocialne značilnosti pacientov. V literaturi so najpogosteje opisane kineziofobija, katastrofizacija bolečine, izogibajoče vedenje zaradi strahu, znižana samoučinkovitost, depresija, anksioznost in nespečnost. Na podlagi novih spoznanj je nastal kognitivno-izobraževalni terapevtski pristop imenovan terapevtsko učenje o nevroznanosti bolečine. Ta vključuje skupinska ali individualna izobraževalna srečanja, katerih namen je pacientom s kronično bolečino pojasniti nevrofiziološke procese vpletene v izkušnjo bolečine ter razložiti pomen psihosocialnih dejavnikov. Pri zmanjševanju bolečine je učenje o bolečini najuspešnejše, ko je izobraževanje del standardne fizoterapevtske obravnave. V obliki samostojnega pristopa se ni izkazalo za bolj uspešno. Pri izboljšanju funkcioniranja učenje nevroznanosti bolečine ni bolj uspešno od standardnih postopkov. Učenje o nevroznanosti bolečine nam nudi nov pogled na obravnavo pacientov s kronično BvK. V nadaljnjih raziskavah bi bilo smiselno ugotoviti, ali je bolj uspešno skupinsko ali individualno učenje in koliko časa je potrebnega za uspešno integracijo novih konceptov.
Ključne besede: kronična bolečina v križu, fizioterapevtska obravnava, nevroznanost bolečine, učenje o nevroznanosti bolečine
Objavljeno: 07.10.2023; Ogledov: 328; Prenosov: 27
Celotno besedilo (714,34 KB)

Opis: V obdobju nosečnosti ženske doživijo veliko telesnih in psihičnih sprememb. Da so se sposobne z njimi soočiti, morajo biti čim bolj ustrezno pripravljene. Poučene nosečnice, ki so telesno aktivne, bolje prisluhnejo svojemu telesu in so v višji psihofizični pripravljenosti. Primerna telesna pripravljenost posameznice v nosečnosti prispeva k znižanju pogostosti zapletov pri porodu in celostno bolj zdravi nosečnosti. Nosečnost naj bi bila eno od najglobljih in najlepših doživetij. Je stanje, ki bi ga morala ženska kar se da aktivno, duševno in telesno doživljati, zato ga je nesmiselno prepustiti lenarjenju. Potrebno se je zavestno spoprijeti z vsemi spremembami. Vse več raziskav kaže, kako zelo pomembna je telesna aktivnost v tem obdobju. V diplomski nalogi smo natančneje opredelili vpliv telesne vadbe na dobro počutje nosečnic in analizirali vrste telesnih dejavnosti, ki so zanje primerne. Opozorili smo na previdnostne ukrepe in kontraindikacije pri njihovem izvajanju. Opisali smo tudi, kakšen vpliv ima telesna vadba na izid poroda, porod in poporodno obdobje. Dandanes je znanje s tega področja dovolj razširjeno in podprto s strokovno literaturo, da lahko potrdimo pozitiven učinek zmerne telesne vadbe na izboljšanje telesne in psihične pripravljenosti nosečnice in njen vpliv na porod. Fizioterapevti imamo pomembno nalogo pri sestavi fizioterapevtskega programa, saj je pomembna individualna obravnava nosečnice. Ta pa mora biti motivirana, pripravljena sodelovati in slediti danim navodilom. Želimo si, da bi s tem vse fizioterapevte spodbudili, da v svojo dejavnost vključijo tudi programe pred-, med- in poporodne telesne pripravljenosti. Promocija zdravja je pomembna v vseh obdobjih življenja, še posebej pa, ko se ustvarja novo življenje.
Ključne besede: fizioterapija med nosečnostjo, telesna vadba v nosečnosti, zdrava nosečnost.
Objavljeno: 03.10.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Preobremenitvene poškodbe so sestavni del vrhunskega športa in nastanejo kot posledica pretreniranosti športnika. Za uspešno fizioterapevtsko obravnavo moramo sprva razumeti sam mehanizem nastanka poškodbe ter pravilno zbrati, oceniti simptome in klinične znake. V zaključnem delu smo na podlagi sistematičnega pregleda opisali in zbrali podatke o preobremenitvenih poškodbah, dejavnikih tveganja in vidikih fizioterapevtske obravnave. Ugotovljena je bila največja učinkovitost športno specifičnih preventivnih kinezioterapevtskih programov, ki zmanjšujejo možnosti za nastanek preobremenitvenih poškodb. Pregled literature je pokazal, da lahko poznavanje dejavnikov tveganja vpliva na zmanjšanje preobremenitvenih poškodb, saj lahko dejavnike odpravimo. Dejavniki tveganja tako pomembno vplivajo na športnikovo psihofizično pripravljenost. Ugotovili smo, da športniki, ki se uspešno soočajo s psihološkim pritiskom, dosegajo boljše rezultate. Pri oblikovanje smernic o najuspešnejši fizioterapevtski obravnavi priporočamo nadaljnje in obsežnejše raziskave, ki bodo zajemale posamezne športe. Prav tako priporočamo posebej raziskati individualne in posamezne športe. Menimo, da bi bilo ključnega pomena več pozornosti posvetiti izključnoraziskovanju vrhunskega športa, saj je to področje glede na pomembno vlogo vrhunskih športnikov premalo raziskano.Športni spekter zajema veliko populacijo ljudi, tako mladih kot odraslih športnikov, splošnih napotkov pa je malo. Prav tako se je vsakemu športu potrebno posvetiti posamezno in tako opredeliti ustrezne rešitve, kar pa predstavlja kar veliko težavnost saj gre za manjšo populacijo ljudi kot so izključno vrhunski športniki. S pomočjo poglobljenih raziskav jim lahko olajšamo delo in pridobimo več osnovnih smernic za ustreznejšo in uspešnejšo obravnavo.
Ključne besede: Preobremenitvene poškodbe, fizioterapevtska obravnava, vrhunski športniki, preobremenitveni sindrom, športne poškodbe, dejavniki tveganja
Objavljeno: 25.07.2023; Ogledov: 480; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,20 MB)