Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Adolescentna idiopatska skolioza (AIS) se pojavlja pri mladostnikih v času hitre rasti, diagnosticirana je na podlagi merjenja Cobbovega kota, ki je večji od 10°. Skolioza nima točno določene etiologije, vendar obstajajo številne hipoteze, ki potrjujejo njen nastanek. Idiopatska skolioza se lahko razvije kadarkoli v obdobju otroštva in adolescence, zato je preventivno odkrivanje izrednega pomena pri preprečevanju njenega napredovanja. V zadnjih letih so bile objavljene številne raziskave, ki so dokazovale uspešnost multidisciplinarnega pristopa zdravljenja skolioze, z izvajanjem specifičnih fizioterapevtskih vaj. Zanimalo nas je, katera metoda je po priporočilih stroke učinkovita pri pacientih z AIS, katera pripomore k preprečevanju njenega napredovanja ter vpliva na kakovostnejše življenje pacientov. Osredotočili smo se na zdravljenje s Schrothovo metodo, saj so številne raziskave dokazale pozitivne učinke, predvsem na samopodobi pacientov in izboljšanju videza hrbtenice. Fizioterapevtske specifične vaje za zdravljenje skolioze temeljijo na učenju pravilnih samokorekcijskih vaj, ki so usmerjene v vadbo dnevnih aktivnosti ter stabiliziranju popravljene drže. Pozitivne učinke ima tudi izvajanje vaj rotacijskega kotnega dihanja, ki omogočajo širjenje in predihavanje pljučnega tkiva. Po proučitvi člankov smo ugotovili, da vodena Schrothova vadba izboljša posturalno stabilizacijo, kar vpliva na kakovostnejše življenje mladostnikov z idiopatsko skoliozo. Daljše obdobje zdravljenja s Schrothovo metodo zmanjša Cobbov kot, kar omogoči povečano gibljivost hrbtenice. Pri pacientih, po kirurškem posegu korekcije skolioze, avtorji priporočajo izvajanje Schrothovih vaj, z namenom odpravljanja bolečin in izboljšanja kakovosti življenja. Vedenje o pogostejšem napredovanju skolioze pri mladostnikih zahteva primarno oblikovanje fizioterapevtske obravnave. Obravnava pacientov s skoliozo potrebuje veliko strokovnega znanja, zato morajo biti fizioterapevti ustrezno izobraženi. S tem bi vplivali na potek in uspešnost fizioterapevtske obravnave teh pacientov
Ključne besede: Adolescentna idiopatske skolioze, mladostniki, konzervativno zdravljenje, Schroth metoda, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno: 22.12.2022; Ogledov: 725; Prenosov: 107
Celotno besedilo (656,73 KB)

Opis: Staranje je del življenja, ki prinaša fiziološke, psihološke in socialne spremembe. Podatki kažejo, da se razvite družbe pospešeno starajo, zato je smiselno razmišljati o kakovostnem staranju. Upad, ki vpliva na celotno življenje, je značilen na senzornem področju, povezan pa je tudi s kognitivnim delovanjem. Demenca prizadene vedno več starejših odraslih, večinoma so prisotni vedenjski in psihološki simptomi. Te simptome v večji meri blažijo s farmakološkimi metodami, nefarmakološke pa so precej neraziskane. Spodbujanje osnovnih čutov je intervencija, ki ne zahteva veliko izobraževanja, fizičnega prostora in finančnega vložka, lahko pa doprinese h kakovostnejši celostni obravnavi. Komunikacija poteka neverbalno, zato je primerna tudi za osebe s kognitivnim upadom. Intervencije multisenzorne stimulacije z različnimi aktivnostmi in pripomočki spodbujajo olfaktorni, taktilni, vidni, slušni in gustatorni sistem. Širina te intervencije omogoča, da uporabimo na posameznika usmerjen pristop. Dotik ima velik vpliv na nas v zaznavah, mislih, občutkih ali vedenju drugega. Pomemben je pri socialnih interakcijah ter ima vpliv na duševno zdravje. Roke in s tem tudi dotik so ključno orodje fizioterapevta, ki lahko poleg terapij z dotikom izrazi tudi skrb, empatijo, podporo in osebo tudi pomiri. Celostni bio-psiho-socialni model poudarja pomembnost vključevanja življenjskega sloga in psiholoških dejavnikov v obravnavo. Večina raziskav s področja multisenzorne stimulacije je metodološko šibkih in bi bilo za vključevanje senzornih intervencij v protokole treba to spremeniti. Kažejo se pozitivni učinki, vendar bi bilo potrebnih več kakovostnih raziskav z dobro zasnovo, velikim vzorcem, trdnimi dokazi in vključitvijo kontrolnih skupin.
Ključne besede: Bazalna stimulacija, multisenzorna stimulacija, spodbujanje čutov, fizioterapija, delovna terapija
Objavljeno: 21.12.2022; Ogledov: 599; Prenosov: 61
Celotno besedilo (594,51 KB)

Opis: Osteoporoza je degenerativna bolezen, za katero sta značilna zmanjšanje kostne gostote in sprememba arhitekture kosti, kar vpliva na krhkost in posledične zlome že ob manjših obremenitvah, kot so dvigovanje lahkih bremen, kašelj in vstajanje iz sedečega ali ležečega položaja. Najpogostejši so zlomi zapestja, kolka in vretenc. Za osteoporozo so dovzetnejše ženske v primerjavi z moškimi, proces razgradnje kosti pa se pospešeno začne v prvih petih letih po menopavzi zaradi zmanjšane sinteze estrogena, ki je naravni zaviralec kostne razgradnje. Ženske imajo v primerjavi z moškimi tudi nižjo kostno maso. Za osteoporozo je značilna dolga latentna doba pred razvojem kliničnih simptomov in znakov. Najpogostejši prvi simptom je akutna bolečina v hrbtu, ki se pojavi ob mirovanju ali med vsakodnevnimi opravili. Osteoporozo največkrat diagnosticiramo s pomočjo merjenja kostne gostote in laboratorijskimi preiskavami. Pomemben dejavnik preprečevanja osteoporoze je spodbujanje telesne aktivnosti v fazi rasti, saj pripomore k večji kostni gostoti v odrasli dobi. Največji vpliv na povečanje kostne gostote ima vadba proti uporu, raziskave pa so pokazale, da aerobika in gimnastične vaje nimajo vpliva na strukturo in karakteristiko kostne mase. Osebe z osteoporozo imajo navadno tudi težave s koordinacijo ali ravnotežjem, zato je pri njih prisoten tudi strah pred padci. Dober program vadbe mora vsebovati tudi vaje za izboljšanje ravnotežja. Vrsta, pogostost, trajanje in intenzivnost vadbe so pri pacientih z osteoporozo odvisni predvsem od starosti, spola, izrazitosti osteoporoze in fizične pripravljenosti. Priporoča se večkomponentni program vadbe, ki vključuje vaje proti uporu in vaje za ravnotežje v dolžini 30-40 minut tri- do štirikrat tedensko. Splošna priporočena intenzivnost znaša 70–80 odstotkov. Zavedati se je treba, da se oseba z osteoporozo ne bo nikoli mogla vrniti k prejšnjemu življenjskemu slogu, ne glede na to, koliko vadi. Kljub široki uporabi vadbenih programov pri obravnavi pacientov z osteoporozo vpliv vadbe na povečanje kostne gostote in preprečevanje padcev ni povsem znan, saj so raziskave nizke kakovosti. Zato potrebujemo kakovostne raziskave, ki bi natančno določile učinkovitost posameznih komponent vadbe in s tem programa vadbe za paciente z osteoporozo.
Ključne besede: osteoporoza, vadba, padci, preventiva, kostna gostota
Objavljeno: 01.12.2022; Ogledov: 645; Prenosov: 109
Celotno besedilo (668,07 KB)

Opis: Porod je naravna in normalna izkušnja. Vaginalni porod spremljajo sočasna tveganja, saj se močno obremenijo mišice medeničnega dna (MMD) in presredek. Vsekakor pusti za seboj določeno posledice, še posebej takrat, kadar pride do rezanja presredka oziroma epiziotomije. Epiziotomija je kirurško povečanje vaginalne odprtine z rezom v drugem delu druge porodne dobe. Situaciji, pri katerih je rez nujno potrebno opraviti, sta operativno dokončanje vaginalnega poroda in pri medenični vstavi. Tudi kadar oseba, ki vodi porod (babica/porodničar) oceni, da je tkivo presredka trdo in neelastično, se lahko odloči za epiziotomijo. Znanih je sedem vrst epiziotomij. V Evropi je najpogosteje uporabljena mediolateralna epiziotomija. Bolečina in nelagodje ob celjenju rane zmanjšuje kakovost in funkcionalnost žensk. Pri pregledu literature smo ugotovili, da se je fizioterapevstka obravnava izkazala kot učinkovit pristop pri lajšanju težav ob epiziotomiji. Vaje za krepitev MMD so najučinkovitejša metoda za hitrejše celjenje epiziotomijske rane. Za zmanjšanje bolečin v presredku se najpogosteje uporablja fizikalna terapija. Terapevtski ultrazvok, transkutana električna nevro stimulacija in nizkoenergijski laser dajejo spodbudne rezultate pri lajšanju perinealne bolečine. Obravnava je v poporodnem obdobju vedno individualna in prilagojena posameznici. Le tako lahko dosežemo zastavljene cilje in ji zagotovimo kakovostno oskrbo ter čim hitrejšo vzpostavitev njenega zadovoljstva in zdravja.
Ključne besede: fizioterapevtska obravnava ob epiziotomiji, bolečine v presredku, vaje za krepitev mišic medeničnega dna, poporodno obdobje
Objavljeno: 29.11.2022; Ogledov: 736; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Pandemija Covid-19 ima pomemben vpliv na organizacijskem in strokovnem področju, zato predstavlja velik izziv za zagotavljanje zdravstvene oskrbe in rehabilitacije. Hospitalizirani bolniki s Covid-19 imajo različne simptome, vključno z zvišano telesno temperaturo, bolečinami v mišicah, utrujenostjo, kašljem in oteženim dihanjem. Starejši naj bi bili bolj ogrožena skupina za razvoj hude oblike Covid-19. Namen zgodnje rehabilitacije je usmerjen v preprečevanje zapletov in dvig samostojnosti pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Pomembna je celostna fizioterapevtska obravnava pacientov s Covid-19, saj ustrezna fizioterapevtska obravnava skrajša ležalno dobo hospitaliziranih pacientov. Menim, da je zgodnja rehabilitacija ključnega pomena, saj bomo le tako dosegli dober končni rezultat. V zadnjem času je v ospredje prišla telerehabilitacija oziroma rehabilitacija na daljavo, ki s pomočjo tehnologije vodi program rehabilitacije. Telerehabilitacija je primerna za mlade, ki so utrpeli blag potek bolezni in so vešči novejše informacijske tehnologije. Priporočila za aktivno mobilizacijo vključujejo dejavnosti, kot so vaje za gibljivost, vadba za vsakodnevno življenje, kolesarski motomed in hoja. Pri pisanju diplomske naloge smo prišli do omejitev znanstvene literature. V diplomski nalogi smo predstavili pomen zgodnje rehabilitacije pri pacientih po prebolelem Covid-19. Pregledali smo, katere fizioterapevtske metode so učinkovitejše, in potrdili, da je zgodnja rehabilitacija po Covid-19 zelo pomembna zlasti v akutni fazi.
Ključne besede: fizioterapija, zgodnja rehabilitacija, starejši, odrasli in Covid-19, fizioterapevtska obravnava, aktivne vaje, vadba.
Objavljeno: 29.11.2022; Ogledov: 535; Prenosov: 77
Celotno besedilo (755,34 KB)