1. Razvoj specializiranega velikega jezikovnega modela za analizo medijskih besedilJon Petek, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava razvoj specializiranega velikega jezikovnega modela za slovenščino, namenjenega celoviti analizi medijskih besedil. V ospredju je izziv obvladovanja dezinformacij, pristranskosti in polarizacije medijskega prostora, ki zahteva napredna orodja za podporo medijski pismenosti in preverjanju dejstev. Razvita rešitev združuje večopravilno arhitekturo, ki omogoča sočasno izvajanje štirih ključnih nalog: tematsko kategorizacijo, analizo sentimenta, zaznavanje politične pristranskosti ter ocenjevanje verodostojnosti virov.
V raziskavi je bil zbran in anotiran obsežen korpus slovenskih medijskih besedil, ki je služil kot učna zbirka za prilagoditev (fine-tuning) obstoječega transformacijskega modela GaMS-9B-Instruct. Nastali model, poimenovan »Klasifikacijski model za medijsko analizo« (KMMA), uporablja večglavo arhitekturo, kjer skupna jedrna plast deli predstavitve med nalogami, izhodne plasti pa so specializirane za posamezne analize. Tak pristop omogoča prenos znanja med nalogami in povečuje robustnost klasifikacije.
Rezultati evalvacije na ločenem testnem naboru 518 člankov so pokazali izrazito prednost KMMA v primerjavi z odprtokodnim modelom Qwen2.5-7B-Instruct in osnovnim GaMS-9B-Instruct. Povprečna natančnost našega modela presega 90 %, pri čemer dosega uravnotežene metrike makro-F1 za vse razrede. Pri tematski kategorizaciji je natančnost dosegla 93,6 %, pri analizi sentimenta 85,1 %, pri detekciji politične pristranskosti skoraj 89 %, pri oceni verodostojnosti pa 88 %. V nasprotju z obema primerjalnima modeloma KMMA uspešno prepoznava tudi redkejše razrede in ne favorizira večinskih.
Na koncu lahko sklenemo, da je naloga uspešno dosegla zastavljene cilje. Razviti model predstavlja prvo večopravilno rešitev v slovenskem jeziku, ki omogoča zanesljivo in razložljivo analizo medijskih vsebin ter pomembno prispeva k razvoju digitalnih orodij za spremljanje kakovosti in objektivnosti slovenskega medijskega prostora.
Ključne besede: veliki jezikovni modeli, umetna inteligenca, analiza, klasifikacija, slovenski medijski prostor
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2026; Ogledov: 248; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,78 MB) |
2. Prisotnost anticipatornega žalovanja pri neformalnih oskrbovalcih oseb z demencoNina Orhini, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava pojav anticipatornega žalovanja pri neformalnih oskrbovalcih oseb z demenco, ki predstavlja enega ključnih, a pogosto neprepoznanih psiholoških procesov v kontekstu dolgotrajne oskrbe. Namen raziskave je bil poglobljeno razumeti, kako neformalni oskrbovalci doživljajo proces anticipatornega žalovanja ter s kakšnimi čustvenimi, identitetnimi in socialnimi izzivi se soočajo ob postopnem upadanju kognitivnih in osebnostnih sposobnosti svojcev. Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop, pri čemer so bili podatki zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z desetimi neformalnimi oskrbovalci oseb z demenco. Analiza je pokazala, da se anticipatorno žalovanje kaže kot večdimenzionalen proces, prežet z občutki nemoči, negotovosti, krivde, osamljenosti in ambivalentnosti v odnosu do osebe z demenco. Ugotovitve razkrivajo, da je psihosocialna podpora oskrbovalcem pogosto nezadostna, razdrobljena in težko dostopna, kar prispeva k povečani psihološki stiski in tveganju za izgorelost. Naloga poudarja pomen celostnega razumevanja anticipatornega žalovanja ter potrebo po razvoju učinkovitih in dostopnih psihosocialnih intervencij, ki se začnejo že v času trajanja bolezni, ko žalovanje pogosto poteka tiho in neprepoznano. S tem prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti izkušnje neformalnih oskrbovalcev v času oskrbe osebe z demenco.
Ključne besede: Demenca, anticipatorno žalovanje, neformalni oskrbovalci, psihosocialna podpora
Objavljeno v ReVIS: 09.01.2026; Ogledov: 223; Prenosov: 17
Celotno besedilo (4,92 MB) |
3. Preventiva pred krizo smisla z vidika logoterapijeMatjaž Horvat, 2025, ni določena Opis: Kriza smisla je v razvitem svetu vse bolj razširjen pojav, ki se kaže kot dolgčas, občutek praznote, brezciljnost in lahko vodi v agresijo, zasvojenost, depresijo ter samomor. Logoterapija, psihoterapevtska smer, je za obravnavo krize smisla najbolj primerna, saj se v svojem jedru posveča samemu smislu. S preventivnim delovanjem je možno pojav krize smisla omejiti in zmanjšati. Prostovoljci se pri svojem delu pogosto srečujejo s težkimi življenjskimi razmerami ljudi, kar zanje predstavlja določeno duševno breme in lahko sčasoma vodi v krizo smisla.
Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu z uporabo študije primera prostovoljskega društva Zaupni telefon Samarijan, društva za telefonsko pomoč ljudem v duševni stiski. Na podlagi pregleda literature smo identificirali osem področij preventivnega delovanja pred krizo smisla z vidika logoterapije. Izvedli smo individualne intervjuje z aktivnimi člani društva, dobljene podatke pa smo analizirali z metodo kvalitativne analize vsebine.
Rezultati so pokazali, da društvo Zaupni telefon Samarijan deluje preventivno pred krizo smisla na vseh osmih identificiranih področjih. Članom pomaga pri osmišljanju življenja, razvijanju empatije in odnosov do sočloveka, krepitvi vrednot in vesti, prevzemanju odgovornosti, zapolnitvi prostega časa, krepitvi duhovne trdnosti, prepoznavanju obrambnih mehanizmov ter ozaveščanju nezavednega. Aktivni člani pri prostovoljskem delu izražajo vnemo, razvijajo posebne odnose do klicalcev, odpravljajo lastne omejitve in strahove ter krepijo univerzalne vrednote.
Prostovoljsko društvo Zaupni telefon Samarijan učinkovito deluje preventivno pred krizo smisla za svoje aktivne člane predvsem preko supervizij, izobraževanj, podpore članov in samega dela s klicalci. Možnosti za izboljšave obstajajo na področjih oblikovanja vesti, odgovornosti in pri izobraževanju z eksplicitnim naslavljanjem preventive pred krizo smisla. Raziskava potrjuje, da je aktivno prostovoljstvo vzročno povezano s preventivnim delovanjem pred krizo smisla.
Ključne besede: logoterapija, smisel, kriza smisla, preventiva, prostovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 07.01.2026; Ogledov: 228; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,91 MB) |
4. Uokvirjanje: med interpretacijo in manipulacijoKristina Hacin, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga z naslovom Uokvirjanje: med interpretacijo in manipulacijo raziskuje uokvirjanje političnih nasprotnikov v slovenskem medijskem prostoru ter analizira strategije legitimacije in delegitimacije, ki jih mediji uporabljajo pri predstavljanju predsednikov vlad Republike Slovenije. V teoretičnem delu naloga opredeli koncept uokvirjanja v okviru teorij politične komunikacije ter ga razmeji od sorodnih pojmov, kot sta interpretacija in manipulacija. Posebna pozornost v nalogi je namenjena teoretskim modelom uokvirjanja in strategijam legitimacije, ki služijo kot analitični okvir raziskave. Empirični del temelji na analizi medijskih prispevkov o različnih slovenskih predsednikih vlad. In sicer o Borutu Pahorju, Alenki Bratušek, Miru Cerarju, Marjanu Šarcu, Janezu Janši (tretji mandat) in Robertu Golobu. V raziskavo so vključeni najpomembnejši slovenski mediji, ki zajemajo tiskane, spletne in televizijske platforme: Delo, Dnevnik, Večer, Mladina, 24ur.com, Siol.net, RTVSLO.si, Nova24TV, TV Slovenija in POP TV. Analiza pokaže, da mediji predsednike vlad pogosto uokvirjajo skozi delegitimacijske strategije, ki poudarjajo njihove osebnostne slabosti, nekompetentnost ali politično neustreznost.
Rezultati potrjujejo, da uokvirjanje v slovenskem političnem prostoru deluje kot močno orodje oblikovanja javnega mnenja in da mediji s pomočjo različnih diskurzivnih praks pomembno prispevajo k procesom politične legitimacije in delegitimacije. Naloga tako prispeva k boljšemu razumevanju razmerja med mediji in politiko v Sloveniji ter ponuja analitični model, ki je uporaben tudi v širšem kontekstu raziskav politične komunikacije.
Ključne besede: uokvirjanje, politična komunikacija, legitimacija, delegitimacija, predsedniki vlad
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2025; Ogledov: 240; Prenosov: 11
Celotno besedilo (948,35 KB) |
5. Povezanost psihosocialnega razvoja in kakovosti partnerskih odnosov ter pomen življenjskega zadovoljstvaJanja Bricman, 2025, ni določena Opis: Partnerski odnosi predstavljajo eno izmed osrednjih področij človekovega življenja. Odnosi so tesno povezani z občutkom varnosti, podpore in osebnim izpolnjenjem. V magistrski nalogi obravnavamo povezavo med uspešnostjo razreševanja psihosocialnih stadijev, kakovostjo partnerskih odnosov in zadovoljstvom z življenjem.
Empirični del temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. V raziskavi je sodelovalo 112 odraslih posameznikov, ki so bili v partnerskem odnosu. Podatke smo pridobili s pomočjo standardiziranih anketnih vprašalnikov za ocenjevanje uspešnosti razreševanja psihosocialnih stadijev, kakovosti partnerskega odnosa in zadovoljstva z življenjem (SWLS). Rezultati korelacij Spearmanovih (v enem primeru Pearsonove) so pokazali, da je uspešno razreševanje vseh šestih stadijev pozitivno povezano z zaznano oporo partnerja in globino odnosa ter negativno povezano s pogostostjo konfliktov. Najmočnejše povezave so bile zaznane pri stadiju temeljnega zaupanja in identitete. Poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da življenjsko zadovoljstvo pozitivno korelira z višjo kakovostjo partnerskega odnosa. Raziskava zato prinaša vpogled v to, kako zgodnje in kasnejše razvojne izkušnje vplivajo na kakovost intimnih partnerskih odnosov v odraslosti.
Ugotovitve potrjujejo pomembnost psihosocialnega razvoja za razumevanje kakovosti partnerskih odnosov in življenjskega zadovoljstva. Prispevajo tako k teoretičnim spoznanjem razvojne psihologije kot tudi k praktičnim usmeritvam za svetovalno in terapevtsko delo s pari ter k preventivnim programom, ki poudarjajo pomen zgodnjih razvojnih izkušenj za kasnejše življenje.
Ključne besede: psihosocialni razvoj, Eriksonova teorija, partnerski odnosi, življenjsko zadovoljstvo, opora partnerja, konflikti, intimnost.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 279; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,38 MB) |
6. Soočanje posameznikov z negativnimi posledicami uporabe pametnih telefonovBarbara Jesenovec, 2025, ni določena Opis: Pametni telefoni so že dlje časa del vsakodnevnega življenja, v zadnjem obdobju pa njihova uporaba postaja tako rekoč neizogibna za aktivno in polnopravno participacijo v socialnem in poklicnem življenju. Spremembe, ki jih v delovanje družbe prinaša obsežna digitalizacija in s tem povezana pogosta uporaba spletnih storitev, pogosto prav prek pametnega telefona, s seboj prinašajo – poleg pozitivnih – tudi veliko negativnih posledic na delovanje in kakovost življenja posameznika na različnih področjih (mdr. duševnem, socialnem, kognitivnem, fizičnem). V konceptualno-teoretičnem delu naloge so predstavljeni: posebnosti pametnih telefonov, pozitivni in negativni učinki uporabe ter različni in za to področje bistveni koncepti, kot so: problematična raba pametnega telefona, nomofobija, zasvojenost, samopresoja in samonadzor. Na koncu teoretičnega dela so predstavljene nekatere strategije soočanja z negativnimi posledicami uporabe pametnega telefona.
V empiričnem delu naloge smo s pomočjo kvalitativne metode delno strukturiranih intervjujev raziskali, kako odrasli posamezniki presojajo svojo uporabo pametnega telefona, katere negativne posledice uporabe pametnega telefona opažajo pri sebi in kako se spoprijemajo z njimi. Ugotavljamo, da posamezniki svojo uporabo po večini presojajo kot primerno, vendar je iz celotnih pogovorov razvidna bolj ambivalentna slika. Pri sebi opažajo številne negativne posledice na različnih področjih (mentalno, vedenjsko, čustveno, pri odnosih). Vsi udeleženci so zaradi ugotovljenih negativnih učinkov uporabe pametnega telefona poskusili spremeniti način uporabe s pomočjo različnih strategij. Udeleženci raziskave uporabljajo raznolike načine, kot so: omejevanje uporabe, sprememba vsebinske uporabe pametnega telefona in iskanje dejavnosti brez telefona. Uporabljene strategije se izkažejo za (delno) učinkovite. Slabša učinkovitost je prej posledica na primer nedoslednosti pri izvajanju sprememb, nekritičnem pogledu na svoj način uporabe kot pa pomanjkljivosti samih strategij. Bolj kot spoznavanje strategij za spoprijemanje s posledicami prekomerne uporabe se izkaže za potrebno delo na motivaciji, samorefleksiji, kritičnemu mišljenju in na samonadzoru.
Ugotovitve raziskave lahko pomagajo drugim posameznikom pri reševanju podobne problematike brez strokovne podpore psihosocialnega svetovalca, hkrati pa ponudijo izhodišča za delo strokovnjakov na tem področju.
Ključne besede: pametni telefon, negativne posledice, samonadzor, strategije soočanja, problematična raba
Objavljeno v ReVIS: 06.12.2025; Ogledov: 274; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,55 MB) |
7. Položaj Republike Hrvatske u svijetu u kontekstu proizvodnje, distribucije, oglašavanja te konzumacije modeAna Mesić Huzjak, 2025, ni določena Opis: U ovoj doktorskoj disertaciji istražio se položaj Republike Hrvatske u svijetu iz aspekta
proizvodnje, distribucije, oglašavanja te konzumacije mode. Provedeni su polustrukturirani
intervjui s odabranim ključnim akterima modne industrije RH (pet osoba na rukovodećem
položaju tekstilnih tvornica, pet modnih dizajnera, dvije modne influencerice te jednom
teoretičarkom mode) kojima je ispitana njihova perspektiva o položaju RH na svjetskom tržištu
mode i ključnim determinantama koje utječu na način kreacije modnih artikala i modni izričaj.
Za kvalitativnu obradu podataka korištena je tematska analiza. Rezultati ukazuju na
podređenost RH koja je najizraženija u segmentu proizvodnje modnih artikala. Podređenost je
detektirana i u segmentima oglašavanja i konzumacije dok je u segmentu distribucije
podređenost djelomična. Pokazalo se da je modna scena RH pod utjecajem eksternih i
egzogenih elemenata, odnosno svjetske modne scene. Hrvatski dizajneri se djelomično
inspiriraju svjetskim modnim trendovima te prilikom kreiranja u najvećoj mjeri koriste
endogene izvore.
Kvantitativnom metodom istraživanja putem online ankete ispitana je konzumacija modnih
artikala iz perspektive potencijalnih i stvarnih konzumentica, na reprezentativnom uzorku od
400 ispitanica starosne dobi 20 – 65 godina. Rezultati pokazuju da je udio konzumentica
modnih proizvoda velik, odnosno da RH u području konzumacije modnih artikala nije
podređena svjetskom globalnom modnom tržištu. Ispitane su socioekonomske, socio
demografske te geografsko-socio-kulturne odrednice razine, učestalosti i strukture kupovanja
modnih artikala. Rezultati pokazuju da žene iz urbanih sredina češće kupuju proizvode visoke
mode nego žene iz ruralnih sredina te da učestalost kupovanja proizvoda visoke mode nije
povezana sa stupnjem obrazovanja. Socioekonomski status nije povezan s najčešćom prigodom
kao ni najčešćim tipom prodajnog mjesta za kupovanje modnih artikala. Međutim, žene višeg
socioekonomskog statusa više i češće kupuju modne artikle (osim hrvatskih uličnih robnih
marki) nego žene nižeg socioekonomskog statusa. Također, najčešće ih kupuju zbog
dopadljivosti, dok ih žene nižeg socioekonomskog statusa kupuju zbog sniženja.
Ključne besede: moda, proizvodnja, distribucija, oglašavanje, konzumacija, teorija svjetskih
sustava, kritička teorija
Objavljeno v ReVIS: 06.12.2025; Ogledov: 295; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,24 MB) |
8. Vpliv osebnostnih lastnosti na socialno vključenost Romov v krajevni skupnosti Cerklje ob KrkiGordana Štimac, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava vpliv osebnostnih lastnosti Romov na njihovo socialno vključenost v krajevni skupnosti Cerklje ob Krki. Raziskava temelji na prirejenem modelu velikih pet osebnostnih lastnosti (Costa in McCrae, 1992) ter proučuje, kako dimenzije, kot so ekstravertnost, odprtost za nove izkušnje, čustvena stabilnost in vestnost, vplivajo na vključevanje Romov v izobraževalne, zaposlitvene in socialne procese. Teoretični okvir vključuje ugotovitve raziskovalcev, ki povezujejo osebnostne značilnosti z družbenimi procesi vključenosti in izključenosti, pri čemer Pistotnik (2021) poudarja pomen upoštevanja kulturnih značilnosti, Hladusha (2024) pa izpostavlja vpliv predsodkov in kulturnih razlik kot oviro integracije. Ugotovitve raziskave kažejo, da imajo pozitivne osebnostne lastnosti, kot sta samozavest in optimizem, ključno vlogo pri spodbujanju socialne participacije marginaliziranih skupin. Rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju procesov socialne vključenosti Romov in ponujajo izhodišča za oblikovanje učinkovitih praks vključevanja v lokalno okolje.
Ključne besede: Romi, socialna vključenost, osebnostne lastnosti
Objavljeno v ReVIS: 25.11.2025; Ogledov: 363; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,01 MB) |
9. Pojavnost populizma v političnem komuniciranju slovenskih kandidatov za evropskega poslanca 2024Niki Toroš, 2025, ni določena Opis: POVZETEK
Magistrska naloga preučuje pojavnost populizma v političnem komuniciranju slovenskih kandidatov za evropskega poslanca v izbranih predvolilnih televizijskih soočenjih za evropske volitve 2024. Kljub njegovi izmuzljivi naravi smo s pomočjo kvalitativne vsebinske analize transkriptov in na podlagi deduktivno razvite kodirne sheme identificirali pojavnost populizma.
Rezultati analize so pokazali, da so se populističnih strategij oz. pristopov de facto posluževali vsi nosilci enajstih kandidatnih list, pri čemer so se razlike kazale predvsem v načinu uporabe. Populizem se je pojavljal skozi tri ključne elemente oz. kategorije: s sklicevanjem na »ljudstvo«, kritiko »elit« in antagonizmom do »drugih«. Najpogosteje sta se rabe tega fenomena posluževala Zoran Stevanović (lista Resni.ca) in Violeta Tomić (lista NOT). Stevanovič se je s svojo samoidentifkacijo kot populist uvrstil med sui generis fenomene. Njegova izjava je namreč prava redkost oz. unicum, saj politični akterji tovrstne »nalepke« običajno lepijo svojim nasprotnikom.
Izsledki raziskave potrjujejo kameleonsko naravo populizma, saj se je pojavljal tako pri parlamentarnih kot neparlamentarnih strankah ter na levi in desni politični opciji. V tem aspektu se je izkazal tudi kot prilagodljiv fenomen, ki presega tradicionalne politične delitve in se tako uveljavlja kot komunikacijska strategija sodobnih političnih akterjev.
Ključne besede: Ključne besede: populizem, politično komuniciranje, evropske volitve, televizijska soočenja, kvalitativna vsebinska analiza.
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 413; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,80 MB) |
10. Duševno zdravje in psihosocialna pomoč beguncem iz UkrajineAlina Poberezhna, 2025, ni določena Opis: Magistrsko delo se poglobljeno osredotoča na raziskovanje duševnega zdravja ukrajinskih beguncev v Sloveniji, pri čemer posebej analizira pomen in učinkovitost psihosocialne pomoči, ki jim je namenjena. V kontekstu trenutnih konfliktov in krize v Ukrajini se je število beguncev drastično povečalo, kar je povzročalo širok nabor številnih izzivov, povezanih z njihovim duševnim zdravjem. Namen raziskave je proučiti specifične psihološke in čustvene težave, s katerimi se soočajo ukrajinski begunci. Identificirati želimo ključne dejavnike, ki so povezani z duševnim zdravjem beguncev, in ponuditi priporočila za izboljšanje psihosocialne pomoči. Raziskava je kvalitativne narave in vključuje intervjuje z begunci iz Ukrajine.
Rezultati raziskave kažejo, da je duševno zdravje ukrajinskih beguncev ogroženo zaradi travmatičnih izkušenj, izgube doma, ločitve od družine in negotovosti glede prihodnosti. Opazne so tudi težave pri prilagajanju na novo okolje ter občutki izolacije in osamljenosti, ker dodatno ogroža njihovo dobribit. Poleg tega naloga raskriva, da obstaja velika potreba po povečanju dostopnosti psihosocialnih storitev, izboljšanju njihove kakovosti ter prilagajanju programov specifičnim potrebam beguncev.
Poleg tega delo poudarja potrebo po usposabljanju strokovnjakov podpornih dejavnosti, ki delajo z begunci, ter razvoj celostnih strategij za obvladovanje travm in stresa. Važen poudarek je na vključevanju beguncev v aktivnosti, ki jim pomagajo oblikovati občutek varnosti, pripadnosti in čustvene stabilnosti. Z določenimi ukrepi in prilagoditvami lahko izboljšamo psihosocialno podporo, zagotovili bi boljšo integracijo beguncev v slovensko družbo ter prispevali k njihovem okrevanju in boljši kakovosti življenja.
Ključne besede: Vojna, begunci, duševno zdravje, travma, psihosocialna pomoč, integracija.
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 433; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,11 MB) |
