Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 472
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Elementi čuječnosti pri izkušnji zdravljenja zasvojenosti od prepovedanih drog
Nika Rustja, 2024, ni določena

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na pomembnost čuječnosti v procesu zdravljenja zasvojenosti. Glede na statistične podatke, ki kažejo visoko stopnjo recidiva pri zasvojenih posameznikih, je prepoznavanje učinkovitih pristopov v terapevtski praksi ključno. V tem kontekstu so na čuječnosti temelječi pristopi postali vedno bolj priljubljeni in obetavni. Cilji raziskave so bili jasno opredeljeni. Prvič, želeli smo prepoznati, katere specifične elemente čuječnosti vključujejo zasvojeni posamezniki v svoje vsakodnevne aktivnosti med zdravljenjem. Drugič, želeli smo ugotoviti, kako učinkovite so te aktivnosti v praksi. Tretjič, želeli smo določiti pogostost izvajanja različnih dejavnosti s čuječnostjo v programih zdravljenja zasvojenosti. In nazadnje, želeli smo ugotoviti, ali posamezniki prepoznavajo prispevek teh aktivnosti k njihovemu zdravljenju in kakovosti življenja. Za dosego teh ciljev smo se odločili za kvalitativni pristop, ki nam je omogočil globlje razumevanje izkušenj in perspektiv zasvojenih posameznikov. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo pridobili dragocene vpoglede v njihovo izkušnjo zdravljenja in uporabo čuječnosti v praksi. Intervjuje smo izvedli z uporabniki terapevtske skupnosti Društvo Projekt Človek. Rezultati raziskave so pokazali, da vsi intervjuvanci vključujejo elemente čuječnosti v svoje vsakodnevne aktivnosti med zdravljenjem zasvojenosti. Ti elementi so bili prepoznani kot koristni in blagodejni za njihovo trezno življenje. Poleg tega so posamezniki izrazili pozitivne izkušnje glede učinkovitosti teh aktivnosti pri soočanju s stresom in vsakodnevnimi izzivi. Na podlagi ugotovitev lahko sklepamo, da bi bilo smiselno vključiti na čuječnosti temelječe pristope v programe zdravljenja zasvojenosti. Takšni pristopi bi lahko pomembno prispevali k zmanjšanju pogostosti recidivov in izboljšanju kakovosti življenja zasvojenih posameznikov. Poleg tega smo opazili, da se elementi čuječnosti pojavljajo tudi v aktivnostih, ki jih izvajajo v terapevtskih skupnostih Društva Projekt Človek, kar kaže na potencialno vlogo teh pristopov v obstoječih terapevtskih programih.
Ključne besede: zdravljenje zasvojenosti, abstinenca, preventiva recidiva, čuječnost, elementi čuječnosti
Objavljeno v ReVIS: 11.07.2024; Ogledov: 33; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

2.
STARŠEVSKA IZGORELOST IN PERFEKCIONIZEM
Mihela Plevnik, 2024, ni določena

Opis: Diplomska naloga raziskuje starševsko izgorelost in njeno povezanost s perfekcionizmom. S kvantitativno metodo raziskovanja smo podrobno preverili povezanosti perfekcionizma na splošno in starševskega perfekcionizma s starševsko izgorelostjo. Analizo smo izvedli po posameznih dimenzijah perfekcionizma na splošno in starševskega perfekcionizma ter po kategorijah ali oblikah, v katerih se obe vrsti perfekcionizma izrazita. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v stopnji perfekcionizma na splošno in starševske izgorelosti pri materah in očetih. Dodatno smo raziskali, če obstajajo razlike v stopnji starševskega perfekcionizma in starševske izgorelosti pri starših, ki skrbijo za otroke s posebnimi potrebami in ostalimi starši. Rezultati analize so pokazali, da je perfekcionizem na splošno v vseh dimenzijah pozitivno povezan s starševsko izgorelostjo. Zaskrbljenost zaradi napak in dvom v dejanja sta s starševsko izgorelostjo močno pozitivno povezana, osebni standardi, starševska kritika in starševska pričakovanja zmerno pozitivno, organiziranost pa šibko, vendar pozitivno povezana.Tudi obe dimenziji starševskega perfekcionizma sta s starševsko izgorelostjo pozitivno povezani. Starševske skrbi močno, starševska prizadevanja zmerno. Tako perfekcionizem na splošno kot tudi starševski perfekcionizem se v vseh treh kategorijah različno pozitivno povezujeta s starševsko izgorelostjo. Zelo močna povezanost se kaže tako pri družbeno predpisanem splošnem perfekcionizmu kot tudi družbeno predpisanem starševskem perfekcionizmu. Perfekcionizem je osebnostna lastnost, zaradi katere si posameznik postavlja izredno visoka merila in razvije prepričanje, da je njegova vrednost pogojena z doseganjem teh meril. Ta notranji glas in ostri kritik vplivata na delovanje posameznika v različnih sferah, tudi starševstvu. Perfekcionizem je eden glavnih dejavnikov tveganja za starševsko izgorelost. Sodobno starševstvo je pogosto zelo stresno in polno različnih izzivov. Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko starša pripelje do hude izčrpanosti, celo izgorelosti. O starševski izgorelosti se premalo govori. Zato jo je potrebno raziskati iz različnih vidikov in staršem ponuditi čim več informacij, podpore ter strategij, s katerimi lahko preprečimo starševsko izgorelost in njene posledice.
Ključne besede: Starševstvo, izzivi starševstva, izgorelost, perfekcionizem, starševska izgorelost.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
OBREMENJUJOČE IZKUŠNJE IZ OTROŠTVA DVEH GENERACIJ
Jasna Jagodič Miklavc, 2024, ni določena

Opis: V diplomski nalogi raziskujemo obremenjujoče izkušnje iz otroštva dveh generacij in povezanost le-teh s travmo. S pregledom strokovne literature s tega področja želimo predstaviti še širši razpon povezave teh obremenjujočih izkušenj v povezavi s stili navezanosti ter medosebnimi odnosi. Predstavimo, kaj obremenjujoče izkušnje iz otroštva sploh so, kaj lahko povzročijo in kakšen lahko imajo vpliv na posameznikovo življenje oziroma kakšne so lahko posledice tega vpliva v kasnejših obdobjih v življenju. Preko kvalitativne raziskave in analize smo pridobili rezultate, ki v empiričnem delu naloge potrjujejo izsledke teoretičnih izhodišč, in sicer, da gre pri intervjuvancih z obremenjujočimi izkušnjami iz otroštva za medgeneracijski prenos teh izkušenj. Prav tako se je pokazalo, da udeleženci intervjuja obremenjujoče izkušnje iz otroštva razumejo kot travmatično izkušnjo. Glede soočanja z obremenjujočimi izkušnjami in njihovimi posledicami v odrasli dobi pa smo ugotovili, da večina udeležencev ne zaupa v strokovne službe in raje kot strategije za (samo)pomoč začne delati na sebi v smislu branja knjig, obiskovanja delavnic in alternativne medicine. Z diplomsko nalogo želimo osvetliti problem medgeneracijskega prenosa obremenjujočih izkušenj, saj ima tako na posameznike kot na celotno družbo negativen vpliv, prav tako pa želimo spodbuditi posameznike s tovrstnimi izkušnjami, da se odločijo za pravočasno iskanje primernih oblik pomoči. Namreč, vsi udeleženci intervjuja imajo zavedanje, da so se te izkušnje na njih medgeneracijsko prenesle, vsi imajo željo ta prenos zaključiti in ga ne želijo predati naprej naslednjim rodovom.
Ključne besede: Obremenjujoče izkušnje, travma, otroštvo, medgeneracijski prenos, epigenetika.
Objavljeno v ReVIS: 28.06.2024; Ogledov: 129; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
ČUJEČNOST KOT OBLIKA POMOČI PRI SOOČANJU Z NEPLODNOSTJO
Natalija Bujadilo Kožuh, 2024, ni določena

Opis: Tema diplomske naloge, Čuječnost kot oblika pomoči pri soočanju z neplodnostjo, je izbrana na podlagi lastne izkušnje in dela na osebni rasti. Namen diplomske naloge je ugotoviti ali čuječnostna vadba pomaga pri zmanjševanju psihičnega stresa pri soočanju z neplodnostjo. Vadba čuječnosti naj bi omogočala, da se udeleženke, ki v raziskavi sodelujejo, lahko soočijo in sprejmejo svoje misli, čustva in spremljajoča občutja ter tako zmanjšajo psihološki stres. Na začetku diplomske naloge predstavimo teorijo neplodnosti, poudarek je predvsem na fazah soočanja z neplodnostjo, kako se par na neplodnost odziva ter skozi katera zdravljenja je treba iti. Dotaknili smo se tudi stigme neplodnosti in odkrivali kako lajšati stres. V osrednjem delu raziskujemo čuječnost, predstavljen je MBSR-program (angl. Mindfulness-Based Stress Reduction), pišemo o temeljnih značilnostih čuječnosti, predstavimo tehnike, vaje ter elemente vadbe čuječnosti, poglavje pa zaključimo z vprašanjem zakaj je čuječnost pomembna in koristna. Nadalje raziskujemo kako sta neplodnost in čuječnost prepleteni, kar bo razvidno kasneje tudi iz rezultatov diplomske naloge. V tem poglavju predstavljamo preplet čuječnosti in soočanja z neplodnostjo pri nas in v tujini. V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne metode raziskave zastavili cilje in opisali, katera raziskovalna vprašanja smo si postavili v nalogi. Predstavimo analizo zbranih podatkov in zaključimo s strukturo programa, ki smo ga izvedli za potrebe raziskave. Med raziskavo smo prišli do ugotovitev, s katerimi udeleženke poročajo, da jim izvajanje čuječnosti pomaga pri zmanjševanju stresa in zato tudi pripomore k lažjemu soočanju z neplodnostjo.
Ključne besede: neplodnost, odziv, faze, čuječnost, MBSR-program, tehnike, vaje
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
TERAPEVTSKI PRISTOPI ZA OBVLADOVANJE POSLEDIC SPOLNE ZLORABE OTROK: PREGLED IN PRIMERJAVA TF-CBT IN GB-CBT
Iva Jurišaga, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Spolna zloraba otrok predstavlja perečo problematiko in kompleksno travmatsko izkušnjo, ki lahko povzroči različne dolgoročne duševne posledice v življenju žrtve. Nova spoznanja na duševnem področju in integracija psihoterapevtskih metod so doprinesla k razvoju različnih oblik kognitivno-vedenjske terapije, med katerimi so tudi pristopi, ki so se izkazali za uspešne pri obvladovanju različnih posledic spolne zlorabe. Namen je raziskati osnovne koncepte in teoretične okvire terapevtskih pristopov TF-CBT in GB-CBT ter njihovo učinkovitost pri obravnavi spolne zlorabe otrok. Metoda: Uporabili smo kritični pregled strokovne in znanstvene literature s pomočjo podatkovnih baz Google Scholar, Science Direct, Sage Journals ter PubMed. Vključitveni kriteriji so: besedilo vsebuje relevantne informacije o obravnavani temi; učinkovitost pristopov TF-CBT in GB-CBT pri obravnavi spolno zlorabljenih otrok; primerjava pristopov TF-CBT in GB-CBT pri obravnavi spolno zlorabljenih otrok; oblika obravnave kognitivno-vedenjskega pristopa je jasno opredeljena; polna dostopnost do besedila. V pregledu smo upoštevali PRISMA-standarde. Rezultati: Od začetnih 170.278 zadetkov smo v končno vsebinsko analizo po pregledu celotnega besedila (133) vključili 32 virov. Po hierarhiji dokazov smo imeli različne ravni kakovosti dokazov: sistematični pregled nerandomiziranih kliničnih študij in metaanalize (1), posamezne randomizirane klinične študije (2), posamezne nerandomizirane klinične študije (8), posamezne korelacijske/opazovalne študije (2), sistematični pregled opisnih/kvalitativnih študij (4), posamične opisne/kvalitativne študije (2), mnenja avtorjev/ekspertnih komisij (7). Ugotovitve: Ugotovitve kažejo, da sta tako TF-CBT kot GB-CBT učinkovita pri zmanjševanju simptomov posttravmatske stresne motnje (PTSM), depresije, anksioznosti in drugih psiholoških težav pri otrocih, ki so bili žrtve spolne zlorabe. Prilagajanje terapevtskega procesa razvojni stopnji otroka je ključnega pomena, še posebej pri predšolskih otrocih. V zaključku podamo tudi predloge za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: spolna zloraba otrok, terapevtski pristopi, TF-CBT, GB-CBT, kognitivno-vedenjska terapija.
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2024; Ogledov: 145; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (812,61 KB)

6.
Komunikacija in kakovost življenja posameznika po karcinomu v področju ustne votline
Barbara Karanović, 2024, ni določena

Opis: Obravnavano temo diplomskega dela smo izbrali, ker menimo, da je karcinom v področju ustne votline aktualen problem današnjega časa. Zgodnje odkrivanje in napotitev na zdravljenje karcinoma sta ključnega pomena za zmanjševanje verjetnosti invazivnega zdravljenja in preživetje. Posamezniki s karcinomom v ustni votlini imajo v anamnezi pogosto označeno uživanje alkohola in cigaret. Posameznikovo okolje lahko zaznavamo kot pokazatelj, ki pozitivno ali negativno vpliva na njegovo rehabilitacijo. Vedno več ljudi se srečuje s karcinomom v področju ustne votline, s tem pa imamo vedno več oseb s traheostomo. Posamezniki s traheostomo se srečujejo s številnimi težavami pri osnovnih življenjskih funkcijah. Nekatere od teh težav so dihanje, hranjenje in glasno govorno sporazumevanje. Rehabilitacija posameznika po odstranitvi karcinoma je dolgotrajen proces, pri tem pa ne zdravimo samo bolezni, ampak tudi posameznika. Ta se mora soočiti z boleznijo in s posledicami kirurškega zdravljenja. Že v bolnišnici ugotavljamo, kakšne so pacientove funkcionalne sposobnosti po posegu. Poleg težav z gibljivostjo se srečuje s težavami hranjenja, težavo s pljučnimi zmogljivostmi, težavami z govorom, srečamo se tudi s slabim estetskim videzom. Ravno obraz je najbolj opazen del posameznika in njegove osebnosti. Posameznik težave z govorom ali izgubo govora enači z izgubo sporazumevanja. Zaradi take izgube je izpostavljen psihični obremenitvi in tako izgubo lahko čuti kot izgubo svoje osebnosti, kar lahko vodi v depresijo in družbeno izločitev. Komunikacija je ena od osnovnih potreb vseh nas. Cilj komunikacije je biti opažen, slišan in sprejet. Rehabilitacija posameznika je usmerjena v to, da ustvarimo možnost za glasno sporazumevanje. Za posameznika je najbolj pomembno, da čimprej usvoji eno izmed nadomestnih metod za sporazumevanje. Z uporabo intervjujev smo poskušali ugotoviti izkušnje in ovire treh posameznikov pri komunikaciji po odstranitvi karcinoma ter tehnike, ki so se zanje izkazale kot najboljše. Zanimalo nas je tudi, kako je podpora bližnjih in medicinskega osebja vplivala na njihovo počutje ter kako zaznavajo lastne spremembe in izkušnje pri samostojnosti.
Ključne besede: karcinom, alkohol, kajenje, samostojnost, komunikacija, osebna rast.
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2024; Ogledov: 154; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

7.
PERCEPCIJE NETRADICIONALNIH ŠTUDENTOV O TERCIARNEM IZOBRAŽEVANJU V REPUBLIKI SLOVENIJI
Janko Goljar, 2024, ni določena

Opis: V magistrski nalogi preučujemo precepcije netradicionalnih študentov o terciarnem izobraževanju v Republiki Sloveniji. Med številnimi različnimi skupinami netradicionalnih študentov v nalogi pozornost posvečamo predvsem odraslim netradicionalnim študentom. Omenjene študente v pričujoči raziskavi opisuje starost 25 let ali več in vsaj še ena od družbenih vlog, ki so značilne za odrasle osebe. Na način izbrane kvalitativne raziskovalne paradigme iščemo motive odraslih netradicionalnih študentov za njihov prvi ali ponovni vstop v procese terciarnega izobraževanja v Republiki Sloveniji, ugotavljamo kakšne so njihove študijske izkušnje in kako doživljajo vplive lastne vključitve v procese terciarnega izobraževanja. V magistrskem delu v okviru raziskovalnega vzorca ugotovimo prisotnost uravnoteženosti humanističnih in ekonomističnih motivov za vključitev odraslih oseb v procese terciarnega izobraževanja. Pri študiju odraslim netradicionalnim študentom največ ovir predstavljajo t. i. situacijske ovire. Pomembna ugotovitev je, da so osebe namenskega raziskovalnega vzorca z lastno terciarno izobraževalno izkušnjo na splošno zadovoljne. S pomočjo povezovanja predhodnih teoretičnih ugotovitev in rezultatov pričujoče raziskave, je namen magistrskega dela ugotoviti, kaj lahko v prihodnosti deležniki sistemov terciarnega izobraževanja prispevajo za še izboljšanje terciarnega izobraževanja. Omenjene izboljšave ne bi prinesle koristi le netradicionalnim odraslim študentom, pač pa celotni populaciji študentov ter nenazadnje tudi izobraževalnim inštitucijam, ki sledijo ciljem po povečanju števila vpisov novih tradicionalnih in netradicionalnih študentov. Izsledki raziskave so prav tako lahko v korist vsem odraslim, ki o vključitvi v procese terciarnega izobraževanja šele razmišljajo. Termin »netradicionalni študenti« se v Sloveniji pojavlja relativno kratek čas. V magistrski nalogi preučujemo uporabo tega izraza na podlagi zapisov tujih avtorjev in raziskujemo primernost obravnavanega termina za slovensko družbeno okolje.
Ključne besede: netradicionalni odrasli študenti, terciarno izobraževanje, motivi, ovire, vplivi
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

8.
ZAŠČITA MLADIH POSAMEZNIKOV PRED TVEGANJI SPLETNEGA SPOLNEGA NADLEGOVANJA
Jasna Ninković, 2024, ni določena

Opis: V dobi, ko je dostop do interneta med mladimi zelo razširjen, postaja spletno spolno nadlegovanje ključno raziskovalno področje. Globalna komunikacija preko spletnih platform predstavlja povečano tveganje za nadlegovanje, saj identiteta nadlegovalca pogosto ostaja skrita. Vpliv spletnega spolnega nadlegovanja na življenje mladih posameznikov, zlasti na njihovo duševno zdravje in socialne odnose, je izjemno močan. Posledično postaja zaščita mladih pred tveganji spletnega spolnega nadlegovanja nujna in zahteva intenzivno pozornost tako raziskovalcev kot strokovnjakov. Magistrska naloga naslavlja ključno vprašanje varnosti mladih na spletu, s poudarkom na zaščiti pred spletnim spolnim nadlegovanjem. Raziskava, osredotočena na tehnološke in družbene inovacije, učinkovite načine ozaveščanja ter izzive policije pri obravnavi primerov, razkriva kompleksnost problematike. Analiza tehnoloških inovacij, kot so starševske kontrole, poudarja, da tehnologija sama ni zadosten varnostni ukrep. Kljub temu ostaja pomemben del celostnega pristopa, ki vključuje vzgojo in izobraževanje. Družbene inovacije, še posebej ozaveščevalni programi, postanejo ključni pri vzpostavljanju dialoga o spletnih tveganjih. Poglobljena analiza učinkovitih načinov ozaveščanja izpostavlja pomen rednih pogovorov, vključevanja vrstnikov ter starševske podpore. Interdisciplinarno sodelovanje med šolskimi strokovnjaki, starši, strokovnjaki za internetno varnost in policijo prinaša nove pristope k reševanju problema. Raziskava izzivov, s katerimi se sooča policija, vključuje prepoznavanje psiholoških dinamik spletnega nadlegovanja ter tehnične ovire, kot so anonimnost in šifriranje. Poudarja tudi potrebo po sodelovanju s ponudniki spletnih storitev. Skupni zaključki naloge ponujajo celovit pristop k zaščiti mladih na spletu, ki združuje tehnologijo, izobraževanje, ozaveščanje in sodelovanje različnih deležnikov družbe.
Ključne besede: spletno spolno nadlegovanje, varnost mladih, ozaveščanje, sodelovanje, policija
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

9.
ZAKON O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA
Lara Humerca, 2024, ni določena

Opis: V Sloveniji imamo dva medija, ki sta nosilca javne službe na medijskem področju. Poleg STA, ki ima predvsem informacijsko vlogo, je eden od teh tudi Radiotelevizija Slovenija. Javna RTV opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, saj je kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena odgovorna tudi za izvirno avdiovizualno produkcijo, izobraževalne vsebine, otroški in mladinski program ter za medijsko vzgojo. V diplomski nalogi se osredotočamo prav na ta javni servis, torej Radiotelevizijo Slovenija. Tema naloge je Zakon o Radioteleviziji Slovenija, glavni poudarek pa na RTV kot javnem servisu. Diplomska naloga temelji na analizi zakonodajnih sprememb in primerjavi javnih servisov po Evropi in svetu. Opisali smo štiri javne servise, in sicer hrvaški HRT, italijanski Rai, kanadski CBC in japonski HNK. Osredotočamo se tudi na Zakon o Radioteleviziji Slovenija, katerih sprememb je bil deležen, in predstavimo vladno novelo zakona. Izvedli pa smo tudi krajši pregled zgodovine tega javnega servisa. V okviru naloge je uporabljen večplasten metodološki pristop. Osrednji del predstavlja temeljit pregled obstoječe literature in raziskav, ki obravnavajo področje RTV. Dodatno je izvedena še empirična raziskava v obliki kratke ankete, ki naslavlja gledalce in poslušalce RTV. Po zbiranju podatkov pa sledi še analitična faza, v kateri so vsi zbrani podatki iz literature in rezultati ankete sistematično primerjani in analizirani. Ključne ugotovitve so predvsem, da imajo javne radiotelevizije ključno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih, nepristranskih in kulturno relevantnih programov, hkrati pa se soočajo z izzivi, povezanimi s financiranjem in političnimi vplivi. Celotna zakonodajna struktura, ki vključuje Zakon o medijih, Zakon o zavodih, Statut RTV Slovenija, programske standarde in etična merila, sestavlja trden okvir za delovanje javnih medijev v Sloveniji, hkrati pa zagotavlja ravnotežje med svobodo izražanja, etičnimi standardi in varovanjem javnega interesa.
Ključne besede: Radiotelevizija Slovenija, javni servis, financiranje, prispevek, zakon.
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (916,70 KB)

10.
VPLIV NAGRAJEVANJA NA MOTIVACIJO IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V JAVNIH RAZISKOVALNIH ZAVODIH
Nataša Goševac, 2024, ni določena

Opis: Večina organizacij se srečuje s težavami pri izbiri primernih sistemov nagrajevanja za svoje zaposlene. Pravilno zasnovan sistem nagrajevanja je pomemben za zagotavljanje dobre kakovosti dela zaposlenih. Pomanjkljivosti v sistemu nagrajevanja lahko vodijo v težave, kot so nezadostna motivacija, slaba produktivnost ali visoka stopnja fluktuacije zaposlenih. Izrazita produktivnost, dosežki in zadovoljstvo zaposlenih so prav tako pomembni za doseganje organizacijskih ciljev ter ohranjanje konkurenčnosti na trgu. Zato je pomembno, da organizacije vzpostavijo učinkovit sistem nagrajevanja, ki spodbuja in zagotavlja ustrezne nagrade za dosežke zaposlenih. V magistrski nalogi smo proučili pomen različnih nagrad, ki vplivajo na zadovoljstvo in motivacijo zaposlenih v javnih raziskovalnih zavodih v Sloveniji. Preverili smo, kako finančne nagrade, dodatki in pohvale vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih. Z raziskavo na podlagi anketnih vprašalnikov smo ocenili stopnjo zadovoljstva zaposlenih in ugotovili, kateri dejavnik izboljšuje raven zadovoljstva. Na vzorcu 138 zaposlenih v treh raziskovalnih zavodih v Sloveniji smo raziskali, kakšen vpliv imajo dejavniki, kot so starost, stopnja izobrazbe in delovna doba, na zadovoljstvo zaposlenih. Prav tako smo z raziskavo preverili, ali se zadovoljstvo zaposlenih med spoloma razlikuje. Zanimalo nas je tudi, ali so pošteno plačano delo, nagrade in možnost napredovanja dejavniki za zadovoljstvo zaposlenih. Ugotovili smo, da so pošteno plačano delo, nagrade in možnost napredovanja močnejši napovedniki zadovoljstva kot odnosi z nadrejenimi in sodelavci. Rezultati analize so pokazali, da so stopnja izobrazbe, pošteno plačano delo, nagrade in možnost napredovanja dejavniki zadovoljstva zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih se med spoloma ne razlikuje, starost in delovna doba ravno tako ne igrata nobene vloge, medtem ko stopnja izobrazbe na zadovoljstvo zaposlenih pozitivno vpliva. Z raziskavo v javnih raziskovalnih zavodih smo na tem področju pridobili pomembne informacije, ki so bile prej za te institucije v Sloveniji zelo skope.
Ključne besede: nagrajevanje, motivacija, zadovoljstvo, napredovanje, nadrejeni, organizacija
Objavljeno v ReVIS: 08.06.2024; Ogledov: 198; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 1.56 sek.
Na vrh