Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 513
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava pripovedovanja zgodb v klasičnem in interaktivnem filmu
Irenej Vid Bošnjak, 2025, ni določena

Opis: Magistrska naloga z naslovom Primerjava pripovedovanja zgodb v klasičnem in interaktivnem filmu ima teoretični in praktični del. V prvem delu naloge, v poglavju Raziskovani mediji, so predstavljeni različni mediji ter zgodovina njihovega nastanka in razvoja. Pregledani so gledališče, interaktivna knjiga, film, animacija, 3D film, 360° video, videoigre in virtualna resničnost (VR). Sledi analiza konvencij ? ustvarjalnih načel teh medijev in primerjava njihovih značilnosti z VR. Poglavje Strukture pripovedovanja zgodb v interaktivnem filmu se osredotoča na različne oblike pripovedovanja zgodb, ki jih omogoča interaktivni film (ki lahko vključuje tudi VR), ter raziskuje razlike med linearnim in interaktivnim filmskim pripovedovanjem. Naslednje poglavje se osredotoča na primerjavo pasivnega gledalca in aktivnega uporabnika v kontekstu linearnih in interaktivnih filmov, obravnava vpliv kakovostne interaktivnosti na pripovedovanje zgodb in vprašanje, kako razvoj tehnologije vpliva na tovrstno pripovedovanje. Za praktični del naloge je bila izvedena anketa, ki je zajela 176 anketirancev, in opravljena analiza rezultatov. Anketiranci so odgovarjali na vprašanja o tehnologiji in pripovedovanju zgodb v filmih, s posebnim poudarkom na razlikah med linearnimi in interaktivnimi filmi. V zaključnem poglavju so predstavljene refleksije in primerjave dveh praktičnih primerov: linearnega scenarija, ki je adaptacija pripovedke Martin Krpan po Franu Levstiku, in interaktivne različice iste zgodbe. Linearni scenarij je dodan kot priloga, interaktivno različico je mogoče preizkusiti preko podane povezave. Ugotovljeno je bilo, da interaktivni filmi še niso dovolj razširjeni in nimajo jasno definiranih ustvarjalnih načel izdelave, temveč so nekakšna kombinacija med klasičnim filmom in videoigrami. Zanimivo je, da se gledalci še vedno raje odločajo za linearne filme, pri katerih niso aktivni, medtem ko tisti, ki si želijo več angažiranosti, raje izberejo videoigre. S tega vidika interaktivni film ni neposredna konkurenca drugim medijem, temveč alternativa z drugačnim pristopom k pripovedovanju zgodb.
Ključne besede: Interaktivni film, linearna filmska pripoved, tehnologija in pripovedovanje zgodb, virtualna realnost (VR), razlikovanje med mediji
Objavljeno v ReVIS: 20.03.2025; Ogledov: 100; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (7,62 MB)

2.
Analiza povezanosti stila navezanosti in kvalitete partnerskih razmerij skozi prizmo kognitivno vedenjske teorije : magistrska naloga
Karmen Krenker, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preučevali povezanost stila navezanosti s kakovostjo partnerskih razmerij ter povezanost teh slogov z jedrnimi in vmesnimi prepričanji, kot jih obravnava kognitivno-vedenjska teorija (KVT), in njihov vpliv na vedenjske reakcije in čustva. V nalogi smo uporabili kombinirano metodologijo, ki je vključevala kvalitativni in kvantitativni pristop. V kvantitativnem delu smo z vprašalnikom odnosov med desetimi sodelujočimi preverjali prevladujoče stile splošne navezanosti. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo med izrazitimi stili navezanosti izbrali tri osebe z različnim stilom ne varne navezanosti. Izbrane osebe smo nato povabili k polstrukturiranemu intervjuju (kvalitativni del), kjer smo preverjali povezave med stilom navezanosti in med vmesnimi ter jedrnimi prepričanji ter povezavo med stilom navezanosti in kvaliteto partnerskih razmerij. Raziskava je pokazala, da so stili navezanosti povezani s specifičnimi vmesnimi ter jedrnimi prepričanji posameznikov. Povezave med stilom navezanosti in kakovostjo razmerij se kažejo le pri nekaterih udeležencih. Omejitve raziskave vključujejo majhnost vzorca, zaradi česar vse ugotovitve niso splošno veljavne. Za prihodnje raziskave bi bilo koristno vključiti večji vzorec in preučiti več stilov navezanosti, da bi se bolje razumelo, kako navezanost vpliva na kakovost partnerskih razmerij v širšem kontekstu. Praktične implikacije raziskave vključujejo možnosti za boljše razumevanje vedenj in prepričanj v svetovalnih procesih in psihoterapiji, kar lahko prispeva k boljši podpori posameznikom pri obvladovanju težav v odnosih. Terapevti lahko rezultate uporabijo za pomoč pri izboljševanju partnerskih odnosov, saj jim omogočajo boljše razumevanje vpliva stilov navezanosti. Naše ugotovitve lahko služijo tudi kot osnova za nadaljnje raziskave, ki poglabljajo razumevanje navezanosti in partnerskih razmerij. Posamezniki in pari lahko uporabijo naše rezultate za boljše razumevanje lastnih stilov navezanosti in prepričanj ter njihov vpliv na vedenje in čustva, kar jim pomaga pri izboljšanju odnosov.
Ključne besede: stili navezanosti, kakovost partnerskih razmerij, kognitivno-vedenjska teorija, vmesna prepričanja, jedrna prepričanja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 18.03.2025; Ogledov: 159; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

3.
Človekovo dostojanstvo invalidov
Suzana Mitrović, 2025, ni določena

Opis: Magistrska naloga obravnava človekovo dostojanstvo delovnih invalidov v Invalidskem podjetju Pošte Slovenije (IPPS), s posebnim poudarkom na njihovem doživljanju spoštovanja in samospoštovanja znotraj delovnega okolja. S kvalitativno raziskovalno metodo, ki je vključevala intervjuje z zaposlenimi invalidi, smo raziskali njihove izkušnje in razumevanje človekovega dostojanstva. Raziskava se je osredotočila na tri ključna vprašanja: kako delovni invalidi opredeljujejo in razumejo človekovo dostojanstvo, kako doživljajo svoje spoštovanje in samospoštovanje pri delu ter kako lahko podjetje IPPS izboljša delovne pogoje za invalide v kontekstu dostojanstva. Ugotovitve kažejo, da delovni invalidi razumejo dostojanstvo kot temeljno pravico, ki se izraža skozi enakopravno obravnavo, spoštovanje in priznavanje njihove vrednosti in prispevka na delovnem mestu. Intervjuvanci so poudarili, da ustrezne prilagoditve delovnega okolja, kot so ergonomski pripomočki in prilagojeni delovni časi, pomembno prispevajo k njihovemu občutku vrednosti in vključevanja v delovni proces. Prav tako so ključni proaktivna podpora vodstva in pozitivni odnosi s sodelavci, ki povečujejo občutek spoštovanja in samospoštovanja med zaposlenimi invalidi. Naloga ugotavlja, da lahko podjetje IPPS izboljša delovne pogoje za invalide z nadaljnjim razvojem prilagoditev, rednimi izobraževanji o pravicah in potrebah invalidov ter vzpostavitvijo mehanizmov za povratne informacije. Inkluzivna kultura, ki razume potrebe invalidov, ne izboljša le njihove dobrobiti, temveč tudi povečuje učinkovitost podjetja in njegov pozitiven družbeni vpliv. V zaključku naloga poudarja, da spoštovanje in priznavanje prispevka invalidov na delovnem mestu nista le moralni obvezi, temveč pomembna dejavnika za ustvarjanje vključujočega delovnega okolja, ki temelji na enakopravnosti, spoštovanju in aktivni podpori invalidom ter prispeva k družbeni pravičnosti in večji učinkovitosti podjetja.
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, delovni invalidi, spoštovanje, prilagoditve delovnega okolja, inkluzivnost
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 133; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

4.
Vpliv elektronskih naprav na razvoj osnovnošolskih otrok : magistrska naloga
Mateja Lomovšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost. Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti. Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342). Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.
Ključne besede: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 147; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

5.
Memetics : truth and freedom as ontological, phenomenological, and epistemological concepts elucidated by memetics
Andrej Drapal, 2024, doktorska disertacija

Opis: The thesis explores the scientific discipline of memetics, which connects evolutionary biology with social sciences. Originally proposed by Richard Dawkins in 1976, memetics has faced significant developments and criticisms. This thesis aims to solidify memetics’ position as a scientific discipline and establish methodological foundations for the social sciences by proposing a precise definition of memes’ identity. The primary focus of the thesis is the coevolution of biological (genes/physical) and cultural (memetic/mental) aspects, advancing this classic dualism into NOCEMA, a concept inspired by S.J. Gould’s Non-Overlapping Magisteria. Instead of seeking to experimentally prove memes, the thesis examines their role in cultural spheres and their benefits as cultural building blocks. This exploration is nonlinear and recursive, mirroring the nature of the subject itself. The thesis employs a multidisciplinary and holistic approach, drawing from various scientific disciplines to create a comprehensive understanding of memetics. Key themes include intersubjectivity, subjectivity, consciousness, novelty, meaning, language, discourse, individuality, quantum mechanics, set theory, and fractal geometry. It addresses issues like belief, fashion, memory, understanding, creativity, branding, and the relationship between ethics and morality. Methods include a combination of phenomenology, ontology, and the archaeology of memes. These methods are applied to analyze the coevolution of biological and cultural aspects and propose a precise definition of memes’ identity. The thesis also employs a pluralistic methodology, comparing theories with other theories rather than with empirical data, aligning with the work of scholars like Feyerabend. The results underscore that memetics is fundamentally about communication and thus aims to provide novel tools for research in the communication field. The thesis concludes that memetics is both a description of reality and a method for exploring social reality. It highlights the importance of memetics in understanding human culture and communication, proposing it as a significant contribution to various fields of study.
Ključne besede: memetika, memi, evolucija, koevolucija, komunikacija, ontologija, fenomenologija, epistemologija, etika, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 132; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (6,84 MB)

6.
Metode za spodbujanje idej posameznikov : ustvarjalno načrtovanje novih izdelkov in storitev
Srečo Zakrajšek, 2025, strokovna monografija

Opis: Umetna inteligenca predstavlja izjemne možnosti ob uporabi različnih metod in tehnik za generiranje idej in njihovih kombinacij. Ta priročnik ponuja pet kreativnih metod, ki pomagajo posameznikom pri ustvarjanju novih idej, reševanju problemov ter načrtovanju izdelkov in storitev. Vsaka metoda oziroma tehnika je opisana skozi praktične primere in prilagojena široki uporabi – od vsakdanjih izzivov do kompleksnih projektov. V priročniku boste spoznali kako načrtujemo in izvedemo naslednje postopke: Ideje, ki se porodijo posameznikom, Analogija (podobnost, sorodnost), Prisilne povezave, Igre z besedami in Miselni vzorci. Izbira prave metode oz. tehnike je odvisna od specifičnega problema in ciljev, zato priročnik ponuja smernice za izbiro optimalnega pristopa. Cilj je izboljšati sposobnosti načrtovanja, kreativnega razmišljanja in prilagajanja, s čimer lahko preprečimo težave še preden nastanejo ter poiščemo priložnosti tam, kjer jih prej nismo videli.
Ključne besede: kreativnost, načrtovanje, umetna inteligenca, ideje, analogija, prisilne povezave, igre z besedami, miselni vzorci
Objavljeno v ReVIS: 06.03.2025; Ogledov: 163; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

7.
ELECTION INTEGRITY AND FOREIGN INTERFERENCE: THE ROLE OF TECHNOLOGY, POLICY, AND AI IN BUILDING RESILIENT EU FRAMEWORKS
Borut Petek, 2025, ni določena

Opis: This dissertation investigates the emerging threat of foreign interference in the European Union’s (EU) electoral processes, focusing on how technology, law, and policy shape the systems that safeguard democracy. It aims to critically analyse the growing risk posed by foreign interference, primarily through the use of advanced technologies and cyber operations, and to identify necessary improvements in existing legal frameworks, inter-agency collaboration, and an integrated approach that combines legal, technological, and political measures. The research methodology relies on secondary data from sources such as European Union Agency for Network and Information Security (ENISA), EU DisinfoLab, and Freedom House. It adopts a mixed approach, incorporating both qualitative and quantitative analysis. Within this framework, the study examines technological tools, legal instruments – such as the General Data Protection Regulation (GDPR) and the Digital Services Act (DSA) – and institutional responses to foreign interference. Key findings indicate that emerging technologies originating in the fast-evolving field of artificial intelligence (AI) enable agents to use bots and deepfakes to strategically disseminate disinformation. Current legal frameworks, including the GDPR and DSA, require revision to address the complex issues associated with modern electoral interference, including its interstate nature and the influence of AI-driven disinformation. The research also highlights the challenges in inter-agency collaboration caused by fragmented elections, limited information sharing, and concerns related to national sovereignty. Furthermore, it emphasises the advantages of a multi-dimensional approach that integrates legal reforms, advanced technological solutions to identify disinformation, and enhanced political solidarity among EU member states. In conclusion, the thesis argues that without targeted legal changes, improved IT capabilities, and closer co-operation among EU institutions, agencies, and committees, EU elections will remain vulnerable to foreign interference, posing serious threats to democracy in Europe.
Ključne besede: foreign interference, cyber security of elections, electoral integrity, European Union, artificial intelligence, disinformation
Objavljeno v ReVIS: 15.02.2025; Ogledov: 371; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

8.
Ubogi oglaševalci : zbirka pesmi in pisem-apelov
Srečo Zakrajšek, 2025, umetniško delo

Opis: Svet oglaševanja je poln kontrastov – na eni strani stoji bleščeč sijaj kreativnih idej, ki nas navdušujejo in prepričujejo, na drugi pa sence resničnosti, v katerih ustvarjalci vsakodnevno lovijo ravnotežje med osebnimi vrednotami, profesionalnimi pritiski in zahtevami trga. Zbirka Ubogi oglaševalci razgrinja to dvojnost skozi otožne in optimistične pesmi ter pisma-apele. Vabi vas, da pogledate preko sijoče površine reklamnega sveta in uzrete ljudi, ki ga soustvarjajo – z vsemi njihovimi občutki, sanjami in stiskami. Naj vas nagovori k razmisleku o odgovornosti vseh nas, ki sprejemamo sporočila oglaševalcev, in k iskanju poti, kjer bo ustvarjalnost zares služila dobremu.
Ključne besede: pesmi, pisma, apeli, oglaševanje, oglaševalci, umetna inteligenca, ChatGPT
Objavljeno v ReVIS: 14.02.2025; Ogledov: 289; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (458,65 KB)

9.
Inovativne metode za nove perspektive : ustvarjalno načrtovanje novih izdelkov in storitev
Srečo Zakrajšek, 2025, strokovna monografija

Opis: V hitro spreminjajočem se svetu postajajo inovativne rešitve ključnega pomena za uspeh v osebnem in profesionalnem življenju. Ta priročnik ponuja pet kreativnih metod, ki pomagajo pri oblikovanju novih idej, reševanju problemov in razvoju novih perspektiv. Vsaka metoda je opisana skozi praktične primere in prilagojena široki uporabi – od vsakdanjih izzivov do kompleksnih projektov. V priročniku boste spoznali metode 6 klobukov, Postavljanje ovir in izzivov, SCAMPER, TRIZ, Design Thinking ter njihovo uporabo v kombinaciji z umetno inteligenco ChatGPT. Izbira prave metode je odvisna od specifičnega problema in ciljev, zato priročnik ponuja smernice za izbiro optimalnega pristopa. Cilj je izboljšati sposobnosti načrtovanja, kreativnega razmišljanja in prilagajanja, s čimer lahko preprečimo težave še preden nastanejo ter poiščemo priložnosti tam, kjer jih prej nismo videli.
Ključne besede: kreativnost, načrtovanje, umetna inteligenca, 6 klobukov, postavljanje ovir, postavljanje izzivov
Objavljeno v ReVIS: 14.02.2025; Ogledov: 261; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

10.
VLOGA IN ODGOVORNOST MANAGERJA V ORGANIZACIJI
Adelisa Bektašević, 2025, ni določena

Opis: V diplomskem delu bomo preučevali vlogo in odgovornost managerja v organizaciji. Vloga in odgovornost managerja v organizaciji ima več ključnih izzivov. Vodja mora biti ves čas pozoren na svojo okolico in svoj način komuniciranja prilagajati situaciji, v kateri je. Biti kakovosten vodja zahteva prevzemanje tveganja, obvladovanje vremenskih razmer in sposobnost spodbujanja timskega okolja, ki zaposlenim omogoča, da delujejo po najboljših močeh. Vodja mora biti sposoben obvladati vsako od naštetih petih funkcij upravljanja, da lahko učinkovito dosega cilje. Cilj je globlje raziskati vlogo in odgovornost managerjev v organizaciji, s poudarkom na identifikaciji ključnih izzivov in dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost vodstvene vloge. Velik odstotek menedžerjev meni, da imajo preveč odgovornosti in pritiska. To pomeni, da bo za zmanjšanje tega pritiska morda potrebna boljša porazdelitev odgovornosti in podpora vodjem. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se precejšen del vodij ne čuti odgovornih za doseganje ciljev svoje delovne skupine. To lahko kaže na pomanjkanje jasne komunikacije o ciljih in odgovornostih, kar je nekaj, na čemer vsekakor moramo delati, da zagotovimo, da vsi člani ekipe razumejo svoje vloge in odgovornosti. Rezultati v komunikaciji so spodbudni, vendar še vedno obstajajo menedžerji, ki se ne strinjajo, da je komunikacija za management nujna. Glavni namen za vse organizacije in vodstvene ekipe je boljša porazdelitev odgovornosti in zagotavljanje dodatne podpore (mentorstvo, usposabljanje) za zmanjšanje občutka odgovornosti in pritiska, jasna komunikacija ciljev in odgovornosti, jasna zastavitev ciljev in redna komunikacija vodij. Povečajte predanost in organiziranost v ekipi. Izboljšanje komunikacijskih veščin, komunikacija je osnova uspešnega vodje in managementa. Na splošno vse štiri hipoteze niso potrjene, pomembno pa je razumeti, da ne gre nujno za negativen rezultat, ampak nam daje priložnost za dodatne raziskave in izboljšave. Vse hipoteze imajo negativne posledice, kot so potreba po dodatnih raziskavah in vpliv na politiko organizacije.
Ključne besede: manager, vloga managerja, odgovornost managerja, vodstvene sposobnosti, inovativnost.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 159; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 1.34 sek.
Na vrh