141. Medkulturna komunikacija: študija primera čezmejnega sodelovanja na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine GoricaTea Podobnik, 2022 Opis: V magistrski nalogi obravnavamo kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in Italijani ter
zgodovinske dejavnike, ki najbolj vplivajo na čezmejno sodelovanje med njimi. Osredotočili
smo se na območje Mestne občine Nova Gorica in Gorica, saj je tukaj čezmejno sodelovanje
zelo razvito na političnem, institucionalnem in gospodarskem področju, zato je potreba po
razumevanju dejavnikov, ki vplivajo na odnose sodelujočih, ki izhajajo iz različnih kultur, še
toliko večja. Nekoč enotno območje je danes razdeljeno med dve državi, Italijo in Slovenijo.
Oba naroda pa sta tu sobivala že od nekdaj in odnosi med njima so se skozi zgodovino
spreminjali. Da bi lahko razumeli današnje stanje, je bilo torej potrebno pogledati tudi
zgodovinski razvoj dogodkov.
Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo. Z analizo obstoječe znanstvene literature
smo na osnovi medkulturnih in jezikovnih modelov štirih izbranih znanstvenikov opredelili
kulturne in jezikovne razlike, ki lahko vplivajo na interakcijo v procesih čezmejnega
sodelovanja. S podatki pridobljenimi v fokusni skupini pa smo ugotavljali, kako te razlike
vplivajo na čezmejno sodelovanje v praksi, pri izvedbi skupnih projektov.
Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti bistvene kulturne in jezikovne razlike med Slovenci in
Italijani, ki definirajo dinamiko čezmejnega sodelovanja in lahko negativno vplivajo na
komunikacijo med njimi. V nadaljevanju smo razvili model usposabljanja, ki bo lahko služil
izvajalcem usposabljanj za pripravo programa za zaposlene na področju čezmejnega
menedžmenta. Namen usposabljanja je na praktičnih primerih predstaviti ugotovljene razlike,
da jih lahko udeleženci spoznajo, razumejo, se jih zavedajo in upoštevajo pri medsebojni
čezmejni komunikaciji. Ciljna skupina usposabljanja so predvsem tisti, ki se pri svojem
vsakodnevnem delu srečujejo s pripadniki druge kulture na obravnavanem čezmejnem
območju.
Ključne besede: Slovenija, Italija, Nova Gorica, Gorica, čezmejno sodelovanje, medkulturnost, komunikacija, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 684; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (2,45 MB) |
142. Podoba globalnega svetaSabina Pavić, 2022 Opis: V pričujočem magistrskem delu predstavimo tisto, kar je Samuel Huntington v svoji knjigi »Spopad civilizacij« leta 1996 ovrednotil kot »Zahodno« in »nezahodno«, z grožnjo neizogibnega trka v prihodnosti, ki bo nastal zaradi kulturnih razlik med njima. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo zajemanja dejstev in SWOT-analizo, namenjeno iskanju prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (angl. strengths, weaknesses, opportunities, and threats), ki jih prinaša trk Zahoda, ki sloni na materialističnih vrednotah, z bolj duhovno filozofijo, ki temelji na principu jin-jang, ki stremi k harmoničnemu delovanju in se danes postavlja s konfucijanstvom in moderno Kitajsko v boju za prevlado načel kot tudi ekonomske uspešnosti. Obstajata torej dve drži, fundamentalistična, ki temelji na tradicionalnih vrednotah tudi s svojo ekstremnostjo, ko gre za ohranitev in obrambo neke kultura in vere, in sekularizirana moderna zahodnost v globaliziranem svetu. Ne obstajata več »tukaj« in »tam«, temveč le globalna vas, kjer je nova Svilna pot splet z naraščajočo globalno trgovino vseh z vsemi, ki ji vlada »vesternizirana nasilna kultura«. Demografske pretnje eksponentno rastočega prebivalstva prinašajo vedno večje razlike in grozečo revščino v državah v razvoju, kar spodbuja migracije, ki potekajo proti razvitemu severu in zahodu in iz vasi v mesta. Tehnološki napredek prinaša višji standard kot tudi vedno bolj onesnaženo okolje, kar le polagoma pridobiva na pomenu kot največja pretnja prihodnosti globalne civilizacije. Monoteizmi, bipolarnost in onesnaženje so danes tiste realne grožnje za nastanek globalne civilizacije, ki naj bi temeljila na dialogu strpnosti in sodelovanju različnih v boju za demokratične vrednote, ki so kulturno in civilizacijsko utemeljene (človekove pravice). Mir se ne bo ohranil, če se velika večina človeštva ne združi v njegovo obrambo in si dokaže, da zmore odbiti barbarske in atavistične sile. Živimo v »družbi tveganja«, kot trdi Ulrich Beck (1986 v Tomšič 2009).
Ključne besede: fundamentalizem, sekularizacija, vesternizacija, kultura, monoteizem, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 699; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,41 MB) |
143. Predelava psihične travme s pomočjo metode brainspottingMaša Ošabnik Plemelj, 2022 Opis: Ko doživimo travmo, jo doživimo s celotnim telesom. Iz potrebe po preživetju celotno izkušnjo »zamrznemo« globoko v možgane. Nepredelana travma tako ostane v našem telesu ter se nezavedno ponavlja in prenaša, kar lahko predstavlja problem.
V magistrski nalogi smo raziskovali, zakaj je pomembno, da pri predelavi travme v psihoterapevtskem procesu vključujemo tudi delo s telesom. V teoretičnem delu smo s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opredelili, kaj so travma in travmatični dogodek, kakšne vrste travm poznamo in kakšne posledice travma »pušča« za seboj. V nadaljevanju smo predstavili, kako nepredelana travma vpliva na razvoj možganov, telesa in spomin. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge smo opisali uporabo metode brainspotting, ki omogoča dostop do najzgodnejših travmatičnih dogodkov, ki se jih zavestno ne spominjamo, a pomembno vplivajo na naše življenje. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore petih terapevtov, ki so sodelovali v intervjuju. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in dve podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je za predelavo travme ključno delo s telesom. Na glavno raziskovalno vprašanje glede učinkovitosti metode brainspotting pa lahko na osnovi teoretičnega dela in empirične analize odgovorimo, da je metoda učinkovita, vendar ni primerna za vsakega klienta.
Ključne besede: travma, telo, možgani, spomin, brainspotting, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 665; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,45 MB) |
144. Dnevni center »Naj mladih ne vzgaja ulica« kot most med mladostnikom in staršiBarbara Omerzel, 2022 Opis: Osrednja tema naloge izhaja iz poslanstva Dnevnega centra »Naj mladih ne vzgaja ulica« (v nadaljevanju dnevni center) in težav v odnosih med mladostnikom in njegovo družino. Dnevni center s svojim programom poskuša po najboljših močeh pomagati vključenim mladostnikom in družini. V nalogi se bomo dotaknili pojma pomena družine in ga pogledali iz perspektive mladostnika, ki obiskuje dnevni center in drugih različnih perspektiv družinskega odnosa. Pomemben vidik je družina kot sistem. Vsak družinski član s svojim delovanjem prispeva k delovanju enote. Komunikacija v družini je pomembna za poglabljanje osebnih odnosov in je stik med staršem in otrokom. V dnevnem centru se mladostnikom pomaga pri pridobitvi socialnih in komunikacijskih veščin (strpnosti, spoštovanja, sprejemanja drugačnosti, mirnemu reševanju konfliktov …), krepitvi pozitivne socialne mreže (izboljšanje odnosov v družini in z vrstniki) ter večjemu poznavanju in sprejemanju sebe. V raziskovalni nalogi smo poskušali povzeti mladostnikov pogled na dnevni center in doživljanje prejetih uslug centra. Večji poudarek je bil na mladostnikovi družinski dinamiki in spodbudi mladostnikov in staršev. Ugotavljamo, da v dnevnem centru najdejo mladostniki poleg učne pomoči tudi prostor za razvijanje sebe in določenih veščin, potrebnih za vsakdanje življenje. Vsi vključeni mladostniki pa vsekakor najbolj potrebujejo podporo pri razvoju osebnosti, usmerjanju, svetovanju in opolnomočenju tako zase kot za družinske odnose. Dnevni center je povezovalni dejavnik mladostnika in družine ter s tem most med mladostnikom in družino.
Ključne besede: pomoč mladostnikom, usmerjanje, vedenje, družine mladostnikov, pomoč, moč pozitivnih izkušenj, diplomske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 640; Prenosov: 60
Celotno besedilo (783,37 KB) |
145. Prometno stanje in razvojne priložnosti Bohinjske železniceNik Obid, 2022 Opis: Bohinjska železnica je danes 129 kilometrov dolga železniška povezava med Jesenicami in
Sežano, ki povezuje gorenjsko, goriško in obalno-kraško statistično regijo. Njen potek je zaradi
zgodovinske gospodarske pomembnosti umeščen v alpsko-jadranski prostor, kar je razlog za
prečenje alpskih pregrad, rečnih dolin in kraške planote. Posledica takšnega poteka je njena
težavnost, kar dokazujejo strmi vzponi oziroma padci proge, številni predori, galerije, viadukti,
mostovi in prepusti, ki spadajo med presežnike na slovenskem železniškem omrežju. Takšna
težavna železniška gradnja je posledica gostih prometnih tokov v času Avstro-Orgske
monarhije iz smeri zgornjeavstrijskih dežel in Češke proti Trstu. Zaradi pestrega zgodovinskega
dogajanja po razpadu cesarstva, so se omenjeni prometni tokovi preusmerili ali popolnoma
usahnili, zaradi česar se je zmanjšala tudi pomembnost proge. Slednje je v kombinaciji s
potekom po sorazmerno slabo poseljenih območjih vseh treh statističnih regij razlog, da se je v
preteklosti ni pretirano obnavljalo ali nadgrajevalo, zaradi česar ima danes obravnavana
železnica izredno zastarelo tirno, postajno in signalnovarnostno infrastrukturo ter tirna vozila.
Prav tako se ji zaradi vseh zgoraj navedenih razlogov ne namenja večje in pomembnejše vloge
na potniškem ali tovornem področju v prihodnosti. S pričujočo magistrsko nalogo želimo
dokazati, da je takšno stališče napačno. S kombinacijo študije primera in metodološkim
opazovanjem smo naredili temeljito analizo trenutnega stanja na progi in z različnimi
primerjavami ter morebitnimi prihodnjimi perspektivami izluščili njen izredno velik prometni
potencial, ki še zdaleč ni tako omejen, kot ga lahko vidimo danes. S kombinacijo dveh
metodoloških pristopov smo progo analizirali s treh vidikov: pestre preteklosti, stanja v
današnjem času ter morebitne perspektive v prihodnosti. Ugotovili smo, da je njena svetla
prihodnost in povečana prometna pomembnost mogoča predvsem z večjim vlaganjem v
dotrajano infrastrukturo in tirna vozila ter smiselnim kombiniranjem potniškega in tovornega
prometa.
Ključne besede: Bohinjska železnica, potniški promet, tovorni promet, turistična perspektiva, izboljšave, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 687; Prenosov: 36
Celotno besedilo (21,92 MB) |
146. Družbena omrežja in samopodoba med mladimiPia Lapanja, 2022 Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 1051; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,42 MB) |
147. Medkulturna analiza vpliva kulturnih razlik na neverbalno komunikacijo med poslovnimi srečanji v živo slovenskih in črnogorskih partnerjevJelena Lacmanović, 2022 Opis: Raziskava obravnava izzive medkulturnih poslovnih srečanj slovenskih in črnogorskih poslovnih partnerjev s poudarkom na neverbalni komunikaciji na medkulturnih poslovnih srečanjih partnerjev. Raziskave vključujejo gradnjo teoretičnega okvira na podlagi Hofstedejevih šestih dimenzijah kulture ter na podlagi tega je bila opravljena navzkrižna analiza obeh držav, ki je pokazala, da so najbolj značilne razlike pri dimenziji Maskulinost-Femininost, medtem ko za Popuščanje in Dolgoročno orientacijo, Slovenija kaže enako razpršene lastnosti obeh skrajnosti. Ta primerjava je služila kot izhodišče za razvoj raziskovalne strukture.
V kvalitativni študiji je bilo s tehniko snežne kepe vzorčenih 9 menedžerjev iz slovenskih in črnogorskih podjetij, torej iz partnerskih podjetij iz obeh držav. Bili so intervjuvani s tehniko polstrukturiranega intervjuja, pri čemer so obravnavali razlike in podobnosti v drži, očesnem stiku, fizičnem videzu, kronemiji in proksemiki ter lokaciji poslovnih sestankov. Podatki raziskav kažejo, da anketiranci niso zaznali večjih in bistvenih razlik, ki bi lahko vplivale na kakovost NVC ali vodile v večje konflikte. V primerjalni analizi dveh poslovnih kultur je bilo ugotovljenih več vidikov znotraj dveh področij parajezika in kronemije: Črnogorci so po poročanju bolj zgovorni, glasnejši in hitrejše, bolj gestikulirajo, prenagljeni v odločitvah in razpravah, Slovenci so bolj zadržani, umirjeni, manj izrazni med sestankov, ki si vzamejo več časa za odločitve in razprave. Vendar obe strani kažeta nizko raven zavedanja o NVC in ne posvečata dovolj pozornosti tem specifičnim znakom NVC. Skratka, čeprav obstajajo nekatere kulturne razlike med državami, pomembne ali ne, anketiranci kažejo voljo, da se jim približajo in jih obvladujejo.
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 448; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
148. Analiza občutka varnosti v času pandemije COVID-19 in iz nje izhajajočih ukrepovKatja Krivograd, 2022 Opis: Novi koronavirus, ki se je pojavil decembra 2019 na Kitajskem, se je hitro razširil po vsem svetu in se nekontrolirano prenašal med ljudmi. Njegovo širjenje se je na ravni države obvladovalo z različnimi ukrepi, med katerimi so bili nošenje maske in razkuževanje rok, napotitev v karanteno in odredba samoizolacije pri okuženih s SARS-CoV-2. Vlada Republike Slovenije je uvedla tudi ukrep ohranjanja razdalje vsaj 1,5 metra med posamezniki in razglasila epidemijo, ko je število okuženih sunkovito naraslo. Omejitev druženja in prepoved gibanja sta preprečevala neposredne fizične stike, kar je vplivalo na občutenje osamljenosti in socialne izoliranosti. Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo stik z drugimi.
Proces nevrocepcije nam omogoča, da nenehno zaznavamo, ali je svet okrog nas varen in se v skladu s tem tudi odzovemo. Organizem se na zaznavanje nevarnosti ali življenjske ogroženosti odzove z aktivacijo osi HHA, simpatiko-adrenalnega sistema ali imobilizacijo telesa. Ti odzivi onemogočajo delovanje ventralnega vagusa in sistema socialnega angažiranja, ki sta pomembna za ohranjanje homeostaze v organizmu ter omogočata, da ostajamo v oknu tolerance in zadovoljujemo potrebo po varnosti. Ko se počutimo varno, se lahko povežemo z drugimi, zato je doživljanje osamljenosti in socialne izoliranosti zmanjšano.
Raziskava je bila izvedena s kvantitativno metodologijo. Uporabljen je bil anketni vprašalnik. Zbiranje podatkov je potekalo, s priložnostnim vzorčenjem na terenu in prek spletnega portala, od 1. marca do 1. junija 2021. Rezultati so bili analizirani z deskriptivno statistiko. V okviru diplomskega dela je bilo postavljenih pet raziskovalnih vprašanj za namen analize občutka varnosti v času pandemije COVID-19.
Ugotovili smo, da ukrepi socialne distance pri anketirancih večajo občutek ne-varnosti. Kljub ukrepom omejevanja druženja pa so anketiranci stike ohranjali ter izkazovali dobro povezanost in zaznavanje opore v socialnih stikih. S tem smo prišli do ugotovitve, da so bile čustvena in socialna osamljenost ter socialna izoliranost pri anketirancih zmanjšane, kar je večalo občutek varnosti.
Ključne besede: covid-19, pandemija, osamljenost, socialna izoliranost, občutek varnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 666; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,08 MB) |
149. Dejavniki izida psihoterapevtskega procesa z vidika klientaLidija Koritnik, 2022 Opis: Pri zagotavljanju učinkovitosti psihoterapevtskega procesa in izida je pomembno razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na rezultate psihoterapevtskega dela. Zavedanje, kateri so ključni dejavniki psihoterapevtskega procesa in izida, je pomembno pri zagotavljanju najboljših možnih pogojev za doseganje želenih rezultatov. V tej nalogi smo dejavnike sprva umestili v teoretični koncept skupnih terapevtskih dejavnikov, v empiričnem delu pa smo s kvalitativno raziskavo preko polstrukturiranega intervjuja dobili vpogled v klientov vidik doživljanja psihoterapevtskega procesa in ključnih dejavnikov, ki so privedli do izida psihoterapije. Dejavnike, ki jih klienti doživljajo kot pomembne in vplivajo na izid psihoterapije, smo razvrstili v štiri kategorije: dejavniki klienta, dejavniki terapevta, dejavniki terapevtskega odnosa in dejavniki terapevtskega procesa. Rezultati kažejo medsebojni vpliv in prepletenost kategorij in podkategorij. Po zaključku psihoterapevtskega procesa so opazne spremembe, ki se odražajo na različnih ravneh delovanja klienta: intrapsihičnem, interpersonalnem in vedenjskem področju. Kot zelo pomemben izid so klienti navajali opolnomočenje. Na podlagi analize podatkov smo izdelali model klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa. Model opisuje psihoterapijo kot proces, ki se odvija v medosebnem odnosu klienta in terapevta, na katerega vplivata vsak s svojimi značilnostmi. Z modelom klientovega doživljanja psihoterapevtskega procesa in dejavnikov, ki vplivajo na izid ter doživljanje sprememb po zaključku psihoterapevtskega procesa, smo prikazali zaokrožen nabor dejavnikov, ki lahko vplivajo na psihoterapevtski proces in izid psihoterapije.
Ključne besede: doživljanje sprememb, klienti, terapevti, terapevtski odnos, terapevtski proces, dejavniki, izidi, magistrske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 506; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,31 MB) |
150. Psihosocialna podpora za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sesterTadeja Kolander, 2022 Opis: Psihosocialne obremenitve medicinskih sester so sestavni del poklica in povsem se jim ni možno izogniti. Delujejo kot indirektna tveganja, saj povzročajo stres in kadar je učinek stresnih reakcij prepogost, nastajajo številne negativne posledice za psihofizično zdravje. V magistrskem delu smo opisali negativne učinke kronične stresne reakcije, sindrom izgorelosti in poklicno posttravmatsko stresno motnjo. Negativni učinki psihosocialnih obremenitev se ne kažejo le na zdravju medicinskih sester, pač pa pomembno vplivajo na zadovoljstvo pri delu, varnost pacientov in delovanje zdravstvenih organizacij, zato je pomembno prepoznavanje le teh in obstoj ustreznih ukrepov za njihovo obvladovanje. V magistrskem delu smo opredelili nabor ukrepov za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester s stališča posameznika in delovnih organizacij. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvalitativno raziskovalno paradigmo in se z intervjuji poglobili v individualno doživljanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester sodelujočih v raziskavi. Ugotovili smo, da se večina s psihosocialnimi obremenitvami pri delu srečuje vsakodnevno, skoraj vsi intervjuvanci pa nekajkrat tedensko. Najizraziteje izstopajo obremenitve povezane s pomanjkanjem kadra v zdravstveni negi, kar posledično vodi do velikih delovnih obremenitev, časovnih pritiskov, dodatnih izmen dela in slabše kakovosti dela. Večina sodelujočih v raziskavi psihosocialne obremenitve obvladuje z aktivacijo lastnih virov moči in podpornega socialnega omrežja. Strokovne pomoči se ne poslužujejo. Kot glavni ukrep za lažje obvladovanje obremenitev so vsi izpostavili potrebo po večjem številu zaposlenih. Iz omenjenega izhaja ugotovitev, da sta v povezavi z opisano problematiko pomembna ukrepa sprejetje novih standardov in normativov za zdravstveno nego, ki bi zagotavljali dovolj zaposlenih, ter ustreznejše vrednotenje dela medicinskih sester. S tem bi zagotovili tudi kvalitetnejšo, predvsem pa varnejšo obravnavo pacientov. Z magistrskim delom želimo dvigniti nivo osveščenosti glede opisane problematike in obenem izpostaviti pomen sistemske ureditve dostopnosti strokovne pomoči za obvladovanje psihosocialnih obremenitev medicinskih sester, k čemur bi lahko pomembno prispevali psihosocialni svetovalci (izvajanje izobraževanj, razbremenilnih pogovorov, supervizije in psihosocialnega svetovanja).
Ključne besede: psihosocialne obremenitve, medicinske sestre, posledice, kronična stresna reakcija, sindrom izgorelosti, obvladovanje psihosocialnih obremenitev, magistrske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 609; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,64 MB) |
