Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


171 - 180 / 461
Na začetekNa prejšnjo stran14151617181920212223Na naslednjo stranNa konec
171.
Pomen interoceptivnega zavedanja pri plesalcih
Ajda Špacapan, 2022

Opis: Interocepcija prinaša informacije o notranjem stanju telesa. Vezana je na notranje organe (npr. napetost mišic, utrip srca) in je pomembna za ohranjanje vitalnih funkcij telesa kot so lakota, žeja, spanje, razpoloženje, stanje vzburjenosti. Gre za avtonomne funkcije, ki jih posameznik lahko ozavesti in s tem pripomore k boljšemu interoceptivnemu zavedanju. Zaznava teh notranjih stanj in dogajanj telesa je povezana s čustvi. Mnoge dosedanje raziskave so pokazale, da lahko interoceptivno zavedanje pripomore k boljši telesni in čustveni regulaciji. Zavedanje telesa je še posebej pomembno za sodobne plesalce, saj je telo njihov medij sporočanja in hkrati vir sporočila. Sodobni plesalci mnogokrat iščejo navdih in material za ustvarjanje v svojih telesnih občutkih, ki se v interakciji z določeno vsebino porajajo. Namen diplomske naloge je prepoznati pomen interoceptivnega zavedanja kot orodja s katerim si lahko plesalci pri svojem delu in čustvovanju pomagajo. Cilj naloge je bil raziskati pomen interoceptivnega zavedanja pri sodobnih plesalcih, pri čemer smo se osredotočali na telesni in čustveni vidik. V anketo je bilo vključenih 77 plesalcev sodobnega plesa, pri čemer je bila njihova povprečna starost 28,77 let. Uporabili smo vprašalnik interoceptivnega zavedanja MAIA in podlestvico vprašalnika za ugotavljanje težav z uravnavanjem čustev DERS. Pri raziskovanju smo uporabili kvantitativno metodo, iskali smo povezanost med spremenljivkami s Spearmanovim koeficientom korelacije. Rezultati so pokazali povezanost interoceptivnega zavedanja z zavedanjem pomena stika s telesom in čustvi za lastno pristnost in avtentičnost kot tudi povezanost z zavedanjem čustev in telesnih občutkov. Prav tako smo ugotovili, da med mlajšimi in starejšimi plesalci obstajajo razlike v interoceptivnem zavedanju. Razlike v interoceptivnem zavedanju obstajajo tudi med plesalci s krajšim in plesalci z daljšim plesnim stažem. Rezultati naloge kažejo na to, da je interoceptivno zavedanje preprosto, dosegljivo in učinkovito orodje za izboljšanje samoregulacije telesnih in čustvenih stanj. Interoceptivno zavedanje je smiselno načrtno oz. zavestno razvijati pri plesalcih sodobnega plesa.
Ključne besede: interocepcija, interoceptivno zavedanje, sodobni ples, uravnavanje čustev, telesni občutki, avtentičnost, MAIA, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 917; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (970,31 KB)

172.
Medsebojni odnosi v organizaciji in osmišljenost dela
Petra Šeme, 2020

Opis: Medsebojni odnosi v organizaciji so zelo pomemben dejavnik kako posameznik dojema svoje delo, koliko se pri delu angažira, ter ga osmisli. Zaradi slabih odnosov na delovnem mestu, se lahko pojavi občutek nesmiselnosti dela posameznika, kar pomembno vpliva na produktivnost delavca. Pri tem ne gre za edini dejavnik, pač pa za enega od pomembnih dejavnikov, predvsem pa je tesno povezan z motivacijo posameznika. Še naprej, osmišljenost dela posameznika pomembno vpliva tudi na dojemanje smisla življenja. Človek namreč dobršen del svojega življenja preživi na delovnem mestu in s tem postanejo odnosi na delovnem mestu pomemben dejavnik, ki znatno vpliva na njegovo življenje. S tem namenom smo v raziskavi uporabili Purpose in life oz. PIL-test, ki smo mu dodali lastna vprašanja, vezana na odnose na delovnem mestu. Ugotovili smo, da posameznik, ki je v konfliktnih odnosih v organizaciji, pogosto ne prevzema odgovornosti za nastalo situacijo. Ugotovili smo tudi, da odnosi na delovnem mestu pomembno vplivajo na osmišljenost dela posameznika, in sicer boljši kot so odnosi na delovnem mestu, lažje posameznik osmisli svoje delo ter bolj je motiviran za opravljanje delovnih nalog. To pa pozitivno vpliva tako na posameznikovo dojemanje smisla dela in življenja, kot tudi na delovno uspešnost in predstavlja večji doprinos k organizaciji v kateri opravlja delo.
Ključne besede: osmišljenost dela, odnosi na delovnem mestu, motivacija, smisel življenja, logoterapija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 803; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

173.
Uporabnost realitetne terapije v praksi
Elizabeta Stojko, 2021

Opis: Diplomska naloga daje vpogled tuje in domače literature ter predstavitev študij. Teoretični del vsebuje opis psihoterapevtskih pristopov, s poudarkom na realitetni terapiji, empirični del pa je temeljil na študiji domače in tuje literature. Po pregledu literature smo izdelali PRIZMA diagram ter prikazali rezultate po kodah in kategorijah. Na koncu smo v razpravi odgovorili na zadana raziskovalna vprašanja. Uporabljena je bila deskriptivna metoda raziskovanja s pregledom domače in tuje literature. Ugotovili smo, da je realitetno terapijo mogoče uporabiti s katerim koli posameznikom, ki pokaže pripravljenost in sposobnost, da razume njena načela ter si želi sprememb. Torej je v resnici realitetna terapija dostopna vsakomur. Na podlagi pregleda člankov ugotovimo, da je realitetna terapija učinkovita pri zdravljenju težav v duševnem zdravju, kot so anksioznost, depresija, zasvojenost, nezadovoljstvo z različnimi področji življenja ipd., pri zdravljenju spolnih prestopnikov, zasvojenih z drogami, pri zdravljenju avtoimunih bolezni, med svetovanci s kroničnimi boleznimi in tudi v praksi pri drugih težavah. Kot zanimivost smo ugotovili tudi, da izvajanje teorije izbire v predšolskem obdobju razvija veščine reševanja problemov, vabi k sodelovanju, krepi njihov občutek skupnosti, gradi medsebojno spoštovanje ter izkorišča otrokovo običajno človeško potrebo po moči in nadzoru. Majhnim otrokom zagotavlja možnost, da uporabijo svoj glas ter sprejemajo odločitve in rešujejo težave. Otroke spodbuja k sodelovanju in prispeva k povezovanju vzgojiteljev z njimi.
Ključne besede: psihologija, psihoterapevtski pristopi, učinkovitost, realitetna terapija, teorija izbire, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 787; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (803,01 KB)

174.
Samopodoba žensk z ADHD v sodobni družbi
Anja Rupnik, 2021

Opis: Omemba motnje ADHD se v sodobni družbi pojavlja vedno večkrat. Zaradi nerazumevanja in neinformiranosti o motnji, še vedno prihaja do stigmatizacije obolelih. V diplomski nalogi smo raziskovali, kako se ženske z ADHD doživljajo, kako doživljajo svojo vlogo v družbi in kako se stigma zaradi ADHD potencialno povezuje z njihovo samopodobo. V teoretičnem delu smo najprej predstavili trenuten položaj žensk v družbi in kako se je ta položaj skozi čas spreminjal. Nekaj besed smo namenili seksizmu in sistemu patriarhata, ter kako vplivata na blagostanje žensk in družbe kot celote. Nato smo predstavili spol in spolne vloge ter stereotipe o ženskah, saj so pomembni dejavniki pri boljšem razumevanju problematike. Opredelili smo samopodobo, identiteto in samospoštovanje, ki tvorijo celoto samodoživljanja posameznika. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opredelili ADHD, opisali simptomatiko, kako se ga odkriva in zdravi, razlike med spoli ter posledice in komorbidnost motnje. Empirični del zajema kvalitativno analizo petih polstrukturiranih intervjujev. Vzorec so sestavljale ženske, stare od 20 do 42 let, s potrjeno diagnozo ADHD. Vprašanja so se osredotočala na odnos žensk do družbe ter njihovega položaja v njej, na odnos družbe do ADHD in žensk z ADHD do te motnje ter kako se vse skupaj povezuje z njihovo samopodobo. Rezultate smo predstavili z izseki intervjujev, ki so pripomogli h globljemu razumevanju problematike. Pokazali so, da je potrditev in sprejemanje diagnoze ADHD udeleženkam izjemno pomembna in da sta stigmatizacija ter nerazumevanje družbe pripomogla k njihovi slabši samopodobi. Majhen vzorec in število mlajših udeleženk sta bili glavni omejitvi, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo. Ugotovitve raziskave so lahko smernice za nadaljnje raziskovanje vsakodnevnega doživljanja žensk z ADHD in kako se nerazumevanje in stigmatizacija s strani družbe povezujeta z njihovo samopodobo.
Ključne besede: motnja ADHD, samopodoba, ženske, spolne vloge, sodobna družba, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 785; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

175.
Organiziranje delovnih timov kot druga managerska funkcija
Adelisa Rizvić, 2021

Opis: Če primerjamo manjše in večje organizacije vidimo, da večina njihovih poslov temelji na timskem delu. Ker se je poslovna konkurenca začela pojavljati povsod okoli nas, za laţji poslovni uspeh delavci dopolnjujejo svoje ideje, sposobnosti, spretnosti in medsebojno znanje in na takšen način si pomagajo pri ustvarjanju ciljev. Timsko delo temelji na članih ekipe, ki so med seboj povezani in si vsi prizadevajo doseči isti oz. skupni cilj. Seveda ima, tako kot pri vsaki organizaciji vse to svoje prednosti in slabosti. Na začetku diplomske naloge smo opredelili osnovne pojme organizacije, timskega dela, motivacije, delovne kulture in klime in podobne pojme za laţjo predstavo. V empiričnem delu smo na podlagi kvalitativnega raziskovalnega intervjuja, ki smo ga izvedli v organizaciji Radio televizija Slovenija, na podlagi vnaprej pripravljenih vprašanj, ki so bila enako zastavljena vsem intervjuvancem, raziskali njihovo mnenje o timskem delu, načinu dela v organizaciji, komunikaciji med seboj, motivaciji na delovnem mestu in podobno. Ugotovili in raziskali smo, da timsko delo dobro vpliva na zaposlene, saj tako spoznajo osebe, ki jih brez načina skupnega dela ne bi spoznali, si zaupajo, sodelujejo, pomagajo in delo opravijo hitreje in laţje kot samostojno. Zaposlenim motivacijo za timsko delo predstavlja dejstvo, da bodo dosegli odličen rezultat in da bo delo dobro opravljeno ter pohvaljeno s strani nadrejenih, prav tako pa je bistvena motivacija, da bo delo tudi vidno in dobronamerno. Ugotovili smo, da zaposlenim timsko delo predstavlja pozitivno naravnanost, saj so našteli več prednosti kot pa slabosti. Slabost timskega dela je slaba komunikacija, ki se po besedah udeleţencev v raziskavi zna bolje razviti, ko se sodelavci med seboj dobro spoznajo in določijo jasna ter natančna navodila za vse.
Ključne besede: organizacija, timsko delo, motivacija, delovna komunikacija, organizacijska klima, organizacijska struktura, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 772; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

176.
Evalvacija vpliva probacijske službe na povratništvo in zaporsko populacijo v Republiki Sloveniji
Karin Razdrh, 2021

Opis: Porast kriminala je mednarodni problem. Zaradi tega se več kot polovica evropskih držav srečuje oziroma spopada s problematiko prezasedenosti zaporov. Na zaporsko populacijo v veliki meri med drugim vpliva tudi povratništvo, saj je delež povratnikov med vsemi obsojenci lahko tudi 50-odstotni. V boju proti povratništvu in posledično zmanjšanju prezasedenosti zavodov so bile ustanovljene probacijske službe. Slovenija je leta 2018 pridobila organ za probacijo. Namen naše naloge je bil, da skozi evalvacijo ugotovimo, ali je probacija v Sloveniji (ne)učinkovita in kakšen vpliv je imela na slovenski zaporniški sistem ter družbo. Raziskava je bila razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili delovanje javnih politik in njihove akterje. Predstavili smo tudi delovanje Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij in Uprave za probacijo, ki delujeta znotraj Ministrstva za pravosodje. Poleg tega smo opredelili pojma povratništvo v kaznopravnem pomenu in zaporsko populacijo. Na koncu teoretičnega dela smo naredili primerjavo z ostalimi evropskimi državami. V empiričnem delu smo opredelili raziskovalni problem, tri zastavljene teze, namen in cilje naloge ter metodologijo. Za pomoč pri evalvaciji in doseganju ciljev naloge smo si zastavili tri teze in dve od njih potrdili. Probacija je pripomogla k zmanjšanju zaporske populacije in povratništva, vendar je v drugem letu izvrševanja zaključila manj kot plovico vseh nalog. Probacija prav tako ni dostopna vsem nekdanjim obsojencem. Če bi lahko rešili ti dve področji probacije, bi lahko opazili še boljše rezultate pri resocializaciji obsojencev in zmanjšanju števila povratnikov. Kljub temu pa lahko sklenemo, da je bila ustanovitev probacije pravilna odločitev.
Ključne besede: povratništvo, povratnik, probacija, sankcija, javna politika, evalvacija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 621; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1003,88 KB)

177.
Vloga trenerjev pri motiviranju športnikov
Matija Radikon, 2021

Opis: Profesionalno ukvarjanje s športom zahteva veliko odrekanja, prav zato morajo športniki, ki želijo uspeti, trdo delati in se posvečati različnim vidikom športne rasti. Da je športnik pripravljen trdo delati, pa mora biti konstantno dobro motiviran. Trener ima pri svojem delu poleg drugih nalog kot so priprava, izvajanje in kontrola treninga, vsestransko svetovanje in pomoč športnikom tudi nalogo, da ohranja visoko stopnjo motivacije pri športnikih. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako lahko trener vpliva na motivacijo športnika pri udejstvovanju s športom in ali lahko s povečanjem motivacije športnika vpliva na doseganje boljših športnih rezultatov. V teoretičnem delu je opisano, katere vrste motivacije poznamo in kako motivacija deluje na športnika. V nadaljevanju opisujemo, kakšno vlogo ima trener pri treniranju športnika, katere so njegove naloge, zakaj je odnos med trenerjem in športnikom pomemben in na kakšne načine motivira športnika, ki ga trenira. V empiričnem delu smo opravili šest polstrukturiranih intervjujev – tri z nogometaši in tri z nogometnimi trenerji. Rezultati so pokazali, da je motivacija zelo pomemben dejavnik v športu, saj vpliva na to, kako kakovostno bo športnik treniral, kar lahko vpliva na rezultate, ki jih bo dosegal na tekmovanju. Trener ima pri motivaciji zelo pomembno vlogo, saj vsakodnevno sodeluje s športnikom in skrbi, da ta deluje na maksimumu svojih sposobnosti.
Ključne besede: šport, motivacija, trenerji, treniranje, tekmovanja, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 903; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

178.
Socialna izključenost oseb z zmanjšanimi zmožnostmi v primerjavi z lokalno populacijo v obalni regiji
Mojca Princes, 2022

Opis: Socialna izključenost je proces, s katerim se osebe z zmanjšanimi zmožnostmi pogosto soočajo. Pri socialni izključenosti prihaja do neenakosti in večkratne prikrajšanosti na družbenem, ekonomskem, političnem ter kulturnem področju. Je neustrezno in neenakopravno sodelovanje posameznikov ter skupin prebivalstva pri dostopu do zdravstva, izobraževanja, zaposlovanja, socialnih storitev in v socialnih mrežah. V diplomski nalogi smo z anketnim vprašalnikom preverjali prisotnost socialne izključenosti pri osebah z zmanjšanimi zmožnostmi v primerjavi z lokalno populacijo v obalni regiji. V raziskavo je zajetih 150 oseb, starih od 20 do 60 let, od tega 67 oseb z zmanjšanimi zmožnostmi in 83 oseb lokalne populacije v obalni regiji. Anketni vprašalnik je obsegal 27 vprašanj, ki so bila razdeljena v sedem kategorij: varnost zaposlitve, zdravje, nastanitev, varnost, socialno okolje, mobilnost in finančna izključenost. Rezultati ankete so potrdili dve hipotezi – v obalni regiji je pri osebah z zmanjšanimi zmožnostmi prisotna manjša varnost zaposlitve kot pri lokalni populaciji in osebe z zmanjšanimi zmožnostmi imajo več zdravstvenih težav v primerjavi z lokalno populacijo. Z rezultati ankete smo ovrgli dve hipotezi: osebe z zmanjšanimi zmožnostmi so bolj finančno izključene kot lokalna populacija in osebe z zmanjšanimi zmožnostmi so manj vključene v socialno okolje kot lokalna populacija v obalni regiji.
Ključne besede: osebe z zmanjšanimi zmožnostmi, socialna izključenost, izključenost, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 642; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

179.
Vpliv zdravljenja zasvojenosti na osebno rast uporabnikov v terapevtski skupnosti društva projekt človek – sopotnica
Nastja Primožič, 2021

Opis: Temo diplomske naloge zasvojenost smo izbrali, ker se nam zdi precej aktualen problem današnjega časa. Z zasvojenostjo se zaradi različnih dejavnikov srečuje vsak dan več ljudi. Posamezniki, ki se zavejo problema zasvojenosti, se pogosto odločijo, da pomoč poiščejo v neprofitnih organizacijah, namenjenih zdravljenju zasvojenosti. V diplomski nalogi preverjamo, kako zdravljenje zasvojenosti v terapevtski skupnosti Sopotnica vpliva na osebno rast uporabnikov. Preverili smo, kako so se spreminjale delovne navade, strategije reševanja problemov in počutje uporabnikov tekom zdravljenja. Vzorec raziskave predstavljajo trije uporabniki, ki so v terapevtsko skupnost vključeni že najmanj deset mesecev. Uporabnike, ki imajo za sabo že nekajmesečno bivanje v skupnosti, smo izbrali z namenom, da bi preverili kakšne spremembe so dosegli od začetka zdravljenja do danes. Kot metodo raziskovanja smo uporabili intervju. Ugotovili smo, da kljub težkim začetkom v skupnosti, uporabniki vidijo in cenijo svoj napredek. Vsi sodelujoči v raziskavi poročajo o drastičnem izboljšanju počutja, boljšem spoprijemanju s problemi ter dobro izoblikovanimi delovnimi navadami. Intervjuvanci poročajo, da jim je zdravljenje v terapevtski skupnosti omogočilo globlji pogled vase. Poleg tega so se prvič soočili s samorazkrivanjem s pomočjo terapevtov v skupnosti. V terapevtski skupnosti so s souporabniki vzpostavili pristen, odprt in zaupanja vreden odnos. Po njihovem mnenju jih je program terapevtske skupnosti dobro pripravil za reintegracijo v družbo.
Ključne besede: zasvojenost, odvisnost, droge, terapevtska skupnost, osebna rast, počutje, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

180.
Primerjalna analiza med vodji organizacij v RS z značilnostjo psihopatije kot odklonskega vedenja na delovnem mestu
Lea Peklaj, 2021

Opis: Diplomska naloga Primerjalna analiza med vodji organizacij v RS z značilnostjo psihopatije kot odklonskega vedenja na delovnem mestu se osredotoča na osebnostne značilnosti vodij in kako te vplivajo na vodenje. Rezultati so bili pridobljeni z intervjuji; gre torej za kvalitativno raziskavo. V nalogi najprej opredelimo pojem vodenja ter razčlenimo nekatere pomembnejše stile vodenja (transakcijsko in transformacijsko vodenje). S pomočjo odgovorov ugotovimo, da so med intervjuvanimi vodjami tri transakacijske vodje ter dve transformacijski vodje. Sklepamo lahko, da je vodenje v Sloveniji na precej visokem nivoju in močno usmerjeno v odnose. Razlik v vodenju, glede na to, ali gre za neprofitne organizacije ali za podjetja, ne opazimo. Možno je, da imamo premajhen vzorec ali pa da so razlike v vodenju resnično zanemarljive. Ugotovimo tudi, da vodje svojega stila vodenja ne spreminjajo in ne prilagajajo. Kriza zaradi covid-19 na vodje in na vodenje ni imela velikega vpliva. V nadaljevanju diplomske naloge razčlenimo in opredelimo tudi pojem osebnosti in vrednot. Ugotovimo, da so te med seboj močno povezane. S pomočjo kvalitativne raziskave ugotovimo, da ne obstaja le povezava med vrednotami in osebnostnimi značilnostmi, ampak vse te močno vplivajo tudi na vodenje. V diplomski nalogi opredelimo nekaj značilnosti uspešnih vodij. Opazimo, da se kar nekaj teh značilnosti prepleta z značilnostmi naših intervjuvanih vodij. V končnem delu diplomske naloge se osredotočimo na odklonsko vedenje na delovnem mestu, in sicer, še natančneje, na psihopatsko osebnostno motnjo. Kvalitativna raziskava nam pove, da vodje na svojem delovnem mestu nimajo rednega opravka s takimi osebami. Večina vodij pa se strinja, da so se že srečali in imeli opravka z osebami z odklonskim vedenjem, kar je negativno vplivalo na delovno okolje.
Ključne besede: vodenje, osebnost, odklonsko vedenje, psihopatija, covid-19, diplomske naloge
Objavljeno: 17.05.2022; Ogledov: 618; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh