11. VPLIV DEZINFORMACIJ NA POLITIČNO STABILNOST V EVROPINeli Pisek, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga raziskuje vpliv dezinformacij na politično stabilnost s poudarkom na štirih evropskih državah: Franciji, Poljski, Madžarski in Združenem kraljestvu. Glavni cilj raziskave je bil analizirati, kako lažne informacije vplivajo na politične procese, kdo jih širi in prek katerih kanalov, kakšne so njihove glavne strategije ter kateri ukrepi so najbolj učinkoviti pri omejevanju njihovega vpliva.
Rezultati raziskave potrjujejo, da so dezinformacije postale pomembno orodje za oblikovanje javnega mnenja, vpliv na volilne izide in destabilizacijo demokratičnih sistemov. Dokazali smo, da dezinformacije prispevajo k volilni manipulaciji, polarizaciji družbe in zmanjšanju zaupanja v institucije. Države, ki imajo bolj učinkovite regulativne mehanizme, so pokazale večjo odpornost proti vplivu dezinformacij - najbolj učinkoviti izmed njih so regulacija digitalnih platform, izboljšanje medijske pismenosti in podpora neodvisnim preverjevalcem dejstev. Ključni izzivi, ki ostajajo, so hitrost širjenja dezinformacij na družbenih omrežjih, težka regulacija slednjih in naraščajoča uporaba umetne inteligence pri ustvarjanju manipulativnih vsebin.
V zaključku poudarjamo, kako pomemben je boj proti dezinformacijam za ohranjanje demokracije, saj vpliv lažnih informacij znotraj držav narašča, še posebej na digitalnih platformah. Prav tako poudarjamo potrebo po skupnem mednarodnem sodelovanju v boju proti dezinformacijam. Nadaljnje raziskave bi morale vključevati še večje število držav ter poglobljeno analizo učinkovitosti zakonodajnih ukrepov in vpliva umetne inteligence na širjenje dezinformacij.
Ključne besede: dezinformacije, politična stabilnost, države, ukrepi, informacije
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2025; Ogledov: 357; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (986,44 KB) |
12. SISTEM NAGRAJEVANJA ZAPOSLENIH IN NJEGOV VPLIV NA PRODUKTIVNOST, MOTIVACIJO IN LOJALNOSTErna Toromanović-Sendić, 2025, ni določena Opis: V magistrski nalogi smo raziskali vpliv sistema nagrajevanja zaposlenih na njihovo motivacijo,
produktivnost in lojalnost. Naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem
delu smo preučili literaturo in teorije, ki obravnavajo motivacijske dejavnike ter ključne
elemente sistema nagrajevanja. Posebno pozornost smo namenili kazalnikom uspešnega
podjetja, kot sta produktivnost in lojalnost zaposlenih ter pregledali obstoječe raziskave za
podporo raziskovalnih vprašanj.
Empirični del temelji na anketi, izvedeni med decembrom 2024 in januarjem 2025, v kateri je
sodelovalo 102 zaposlenih iz regije Štajerska v Avstriji. Rezultati kažejo, da večina
anketirancev prejema določene ugodnosti, pri čemer so najbolj cenjeni fleksibilen delovni čas,
delo na daljavo in team building aktivnosti. Kljub temu denarni bonusi niso pogosti. Analiza je
pokazala, da bonusi in ugodnosti pozitivno vplivajo na motivacijo in produktivnost, vendar
imajo manjši neposredni vpliv na lojalnost. Lojalnost se večinoma povezuje z demografskimi
dejavniki, kot so starost in delovna doba.
Na podlagi pridobljenih podatkov smo oblikovali priporočila za optimizacijo sistemov
nagrajevanja. Predlagamo večjo osredotočenost na nematerialne dejavnike, kot so pohvale,
priznanja ter fleksibilni delovni čas, ki izboljšujejo motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih.
Fleksibilen delovni čas in delo na daljavo omogočata lažje usklajevanje osebnih in poklicnih
obveznosti, medtem ko prilagoditev nagrajevanja glede na starostne skupine povečuje
učinkovitost sistema. Priporočamo tudi redno izvajanje anket o zadovoljstvu zaposlenih in
raziskave, ki vključujejo mednarodne primerjave ter analizo dejavnikov lojalnosti v različnih
panogah. Takšne prilagojene strategije lahko podjetjem pomagajo pri ohranjanju talentov,
povečanju motivacije in konkurenčnosti na trgu dela.
Ključne besede: sistem nagrajevanja, ugodnosti, bonusi, motivacija, produktivnost, lojalnost.
Objavljeno v ReVIS: 13.05.2025; Ogledov: 346; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,39 MB) |
13. Ustvarjalne metode za analizo, razumevanje in reševanje nalogSrečo Zakrajšek, 2025, strokovna monografija Opis: Ustvarjalne metode so uporabna orodja za boljše razumevanje nalog, iskanje rešitev in razvoj novih idej. Metode Postavljanje vprašanj odpirajo miselni prostor in spodbujajo razmišljanje o problemih z različnih zornih kotov. Tehnika Kaj, če ...? razvija domišljijo in preizkuša možnosti zunaj običajnih okvirjev. SWOT analiza omogoča pregled notranjih in zunanjih dejavnikov uspeha (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti), medtem ko Ishikawa diagram (ribja kost) jasno razčleni vzroke za določen problem. Metoda 4xP omogoča razumevanje ideje ali odločitve skozi raziskovanje, izražanje, izmenjavo mnenj in vrednotenje. Uporaba teh metod spodbuja ustvarjalno razmišljanje, povečuje kakovost rešitev in omogoča bolj premišljeno delovanje v izobraževanju, podjetništvu in vsakdanjem življenju.
Ključne besede: kreativnost, načrtovanje, umetna inteligenca, analiza, šest univerzalnih vprašanj, SWOT analiza, 4xP, Ishikawa diagram (ribja kost), postavljanje vprašanj
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2025; Ogledov: 321; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,09 MB) |
14. Ubogi novinarji : zbirka pesmi, esejev, poročil, pisem, ---Srečo Zakrajšek, 2025, umetniško delo Opis: V svetu, kjer se novice zamenjajo hitreje kot vreme, se novinarji pogosto znajdejo v položaju, ki ga nihče ne opazi – razen takrat, ko jih napadejo. So prva linija obveščanja in zadnja tarča kritik. Pišejo v imenu javnosti, a redko kdo piše v njihovem imenu.
Zbirka »Ubogi novinarji« je poskus obrata pogleda. V njej govorijo tisti, ki običajno sprašujejo – in zdaj sami odgovarjajo. Pesmi, eseji, poročila in pisma, zbrane na teh straneh, niso le literarni izraz poklica, temveč pričevanje o pokončnosti, stiski, izgubi in uporu. Med vrsticami utripa izčrpanost in zavezanost, jeza in ponos, tišina in glas.
Ključne besede: pesmi, pisma, novinarji, mediji, svoboda izražanja, resnica, umetna inteligenca, ChatGPT
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2025; Ogledov: 391; Prenosov: 7
Celotno besedilo (673,03 KB) |
15. Učinkovitost hipnoze v zdravljenju depresije: pregled raziskavKlara Tomažič, 2025, ni določena Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na proučevanje učinkovitosti zdravljenja depresije s
hipnozo v primerjavi s tradicionalno metodo, kot je Beckova kognitivno-vedenjska terapija. V
sodobnem času je opaziti porast depresije, saj število ljudi, ki poročajo o simptomih depresije,
nenehno narašča. To ne vpliva samo na posameznike, temveč tudi na njihove bližnje in
prinaša pomembne stroške tako za posameznika kot tudi za državo.
Raziskovali smo različne možnosti alternativnih pristopov k zdravljenju depresije. Med že
znanimi pristopi je Beckova kognitivno-vedenjska terapija, ki se osredotoča na spremembo
kognitivnih okvirov. Ta metoda pa je po mnenju Gippsa (2017) povezana s pomanjkljivostmi,
kot so visoka stopnja opustitve terapije pred koncem in pomanjkanje poudarka na
terapevtskem odnosu.
Hipnoza je po drugi strani koncept, ki se je v preteklosti pogosto pojavljal v medijih, vendar
je bil večinoma predstavljen kot sredstvo za manipulacijo ali zabavo. Kljub temu obstajajo
argumenti za uporabo hipnoze pri zdravljenju depresije, saj lahko s to metodo dosežemo
pozitivna pričakovanja glede zdravljenja, zmanjšamo simptome depresije ter spremenimo
vzorce mišljenja, odzivanja na dogodke in zaznavnega sloga.
Prvi del naloge se osredotoča na temeljito razumevanje depresije, hipnoze in Beckove metode
kognitivno-vedenjske terapije. Pri tem smo natančno opisali naravo depresije, vključno z
njenimi simptomi, vzroki in potekom bolezni. V nadaljevanju smo se posvetili hipnozi kot
alternativni metodi zdravljenja, ki se pogosto uporablja v kliničnem okolju. Raziskali smo
njene mehanizme delovanja, varnostne vidike in dosedanje ugotovitve o njeni učinkovitosti
pri zdravljenju depresije. Poleg tega smo predstavili tudi Beckovo kognitivno-vedenjsko
terapijo, ki je ena od najbolj priznanih in raziskanih metod za obravnavo depresije. V tem delu
smo podrobno razložili njene temeljne principe in strategije ter obravnavali njen dosedanji
uspeh pri zdravljenju depresije.
Drugi del naloge se osredotoča na analizo in primerjavo raziskav, ki so bile izvedene na
področju zdravljenja depresije s hipnozo in Beckovo metodo. Skozi sistematičen pregled
literature smo identificirali in ocenili obstoječe raziskave ter analizirali njihove rezultate. Pri tem smo posebno pozornost namenili učinkovitosti obeh metod pri zmanjševanju simptomov
depresije, dolgoročnim rezultatom ter morebitnim pomanjkljivostim. Naš glavni namen je bil
analizirati, kako se hipnoza kot terapevtski pristop primerja z Beckovo metodo kognitivnovedenjske
terapije glede na zmanjševanje simptomov depresije.
S tem smo si prizadevali prispevati k boljšemu razumevanju različnih pristopov k zdravljenju
depresije ter podati smernice za nadaljnje raziskave in klinično prakso na tem področju.
Ključne besede: zdravljenje depresije, hipnoza, Beckova metoda, učinkovitost, kognitivnovedenjska
terapija
Objavljeno v ReVIS: 08.04.2025; Ogledov: 342; Prenosov: 13
Celotno besedilo (707,58 KB) |
16. Altruizem pri zaposlenih v domu za starejše pri nudenju pomoči na domuAnita Vidmar, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga zajema altruizem ter zaposlene v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. V diplomski nalogi preverjamo v kolikšni meri je prisotnost altruizma pomembna za opravljanje poklica nudenja pomoči na domu. V njej raziskujemo tudi izkušnje in doživljanja zaposlenih v pomoči na domu. Prav tako spoznamo izzive, s katerimi se zaposleni vsakodnevno soočajo pri svojem delu, ter kakšne so morebitne posledice altruizma zaposlenih v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu.
V prvem delu diplomske naloge smo v teoretičnem delu predstavili sam pojem altruizem. Altruizem je zelo širok pojem, ki ga celo strokovnjaki istega področja različno uporabljajo. Mnogi ga celo enotijo s prosocialnim vedenjem, zato so v nadaljevanju predstavljene različne definicije in opisane posamezne vrste altruizma. V tem delu smo se spraševali tudi o posledicah altruizma na tiste, ki nudijo pomoč, kot tudi na tiste, ki pomoč prejemajo. V nadaljevanju se dotaknemo domov za starejše, samih storitev institucionalnega varstva in skozi zgodovino domskega varstva predstavimo storitev institucionalnega varstva. Ena izmed storitev, ki jo domovi za starejše nudijo, je pomoč na domu. V vsej tej verigi organizacije pomoči na domu, delitve in modelov med formalnimi in neformalnimi izvajalci pomoči na domu na koncu predstavimo socialne oskrbovalke, ki so zaposlene v domovih za starejše pri nudenju pomoči na domu. V zaključku teoretičnega dela diplomske naloge spoznamo še povezavo med zaposlenimi v poklicih nudenja pomoči in altruizmom.
Drugi del diplomske naloge sestavlja empirični del, v katerem smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja zbrali podatke ter jih analizirali. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo sedem intervjuvank zaposlenih v izbranem domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. Z izpovedjo izkušenj in izzivov, s katerimi se soočajo, ter njihovim doživljanjem ugotavljamo, da je altruizem še kako pomemben pri opravljanju njihovega poklica in ima za intervjuvanke tako številne pozitivne kot tudi negativne posledice.
Ključne besede: Altruizem, nesebičnost, sočutje, empatija, domovi za starejše, pomoč na domu.
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2025; Ogledov: 341; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,80 MB) |
17. Primerjava pripovedovanja zgodb v klasičnem in interaktivnem filmuIrenej Vid Bošnjak, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga z naslovom Primerjava pripovedovanja zgodb v klasičnem in interaktivnem filmu ima teoretični in praktični del. V prvem delu naloge, v poglavju Raziskovani mediji, so predstavljeni različni mediji ter zgodovina njihovega nastanka in razvoja. Pregledani so gledališče, interaktivna knjiga, film, animacija, 3D film, 360° video, videoigre in virtualna resničnost (VR). Sledi analiza konvencij ? ustvarjalnih načel teh medijev in primerjava njihovih značilnosti z VR.
Poglavje Strukture pripovedovanja zgodb v interaktivnem filmu se osredotoča na različne oblike pripovedovanja zgodb, ki jih omogoča interaktivni film (ki lahko vključuje tudi VR), ter raziskuje razlike med linearnim in interaktivnim filmskim pripovedovanjem. Naslednje poglavje se osredotoča na primerjavo pasivnega gledalca in aktivnega uporabnika v kontekstu linearnih in interaktivnih filmov, obravnava vpliv kakovostne interaktivnosti na pripovedovanje zgodb in vprašanje, kako razvoj tehnologije vpliva na tovrstno pripovedovanje.
Za praktični del naloge je bila izvedena anketa, ki je zajela 176 anketirancev, in opravljena analiza rezultatov. Anketiranci so odgovarjali na vprašanja o tehnologiji in pripovedovanju zgodb v filmih, s posebnim poudarkom na razlikah med linearnimi in interaktivnimi filmi. V zaključnem poglavju so predstavljene refleksije in primerjave dveh praktičnih primerov: linearnega scenarija, ki je adaptacija pripovedke Martin Krpan po Franu Levstiku, in interaktivne različice iste zgodbe. Linearni scenarij je dodan kot priloga, interaktivno različico je mogoče preizkusiti preko podane povezave.
Ugotovljeno je bilo, da interaktivni filmi še niso dovolj razširjeni in nimajo jasno definiranih ustvarjalnih načel izdelave, temveč so nekakšna kombinacija med klasičnim filmom in videoigrami. Zanimivo je, da se gledalci še vedno raje odločajo za linearne filme, pri katerih niso aktivni, medtem ko tisti, ki si želijo več angažiranosti, raje izberejo videoigre. S tega vidika interaktivni film ni neposredna konkurenca drugim medijem, temveč alternativa z drugačnim pristopom k pripovedovanju zgodb.
Ključne besede: Interaktivni film, linearna filmska pripoved, tehnologija in pripovedovanje zgodb, virtualna realnost (VR), razlikovanje med mediji
Objavljeno v ReVIS: 20.03.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 2
Celotno besedilo (7,62 MB) |
18. Analiza povezanosti stila navezanosti in kvalitete partnerskih razmerij skozi prizmo kognitivno vedenjske teorije : magistrska nalogaKarmen Krenker, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo preučevali povezanost stila navezanosti s kakovostjo partnerskih razmerij ter povezanost teh slogov z jedrnimi in vmesnimi prepričanji, kot jih obravnava kognitivno-vedenjska teorija (KVT), in njihov vpliv na vedenjske reakcije in čustva.
V nalogi smo uporabili kombinirano metodologijo, ki je vključevala kvalitativni in kvantitativni pristop. V kvantitativnem delu smo z vprašalnikom odnosov med desetimi sodelujočimi preverjali prevladujoče stile splošne navezanosti. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo med izrazitimi stili navezanosti izbrali tri osebe z različnim stilom ne varne navezanosti. Izbrane osebe smo nato povabili k polstrukturiranemu intervjuju (kvalitativni del), kjer smo preverjali povezave med stilom navezanosti in med vmesnimi ter jedrnimi prepričanji ter povezavo med stilom navezanosti in kvaliteto partnerskih razmerij.
Raziskava je pokazala, da so stili navezanosti povezani s specifičnimi vmesnimi ter jedrnimi prepričanji posameznikov. Povezave med stilom navezanosti in kakovostjo razmerij se kažejo le pri nekaterih udeležencih.
Omejitve raziskave vključujejo majhnost vzorca, zaradi česar vse ugotovitve niso splošno veljavne. Za prihodnje raziskave bi bilo koristno vključiti večji vzorec in preučiti več stilov navezanosti, da bi se bolje razumelo, kako navezanost vpliva na kakovost partnerskih razmerij v širšem kontekstu.
Praktične implikacije raziskave vključujejo možnosti za boljše razumevanje vedenj in prepričanj v svetovalnih procesih in psihoterapiji, kar lahko prispeva k boljši podpori posameznikom pri obvladovanju težav v odnosih. Terapevti lahko rezultate uporabijo za pomoč pri izboljševanju partnerskih odnosov, saj jim omogočajo boljše razumevanje vpliva stilov navezanosti. Naše ugotovitve lahko služijo tudi kot osnova za nadaljnje raziskave, ki poglabljajo razumevanje navezanosti in partnerskih razmerij. Posamezniki in pari lahko uporabijo naše rezultate za boljše razumevanje lastnih stilov navezanosti in prepričanj ter njihov vpliv na vedenje in čustva, kar jim pomaga pri izboljšanju odnosov.
Ključne besede: stili navezanosti, kakovost partnerskih razmerij, kognitivno-vedenjska teorija, vmesna prepričanja, jedrna prepričanja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 18.03.2025; Ogledov: 497; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,81 MB) |
19. Človekovo dostojanstvo invalidovSuzana Mitrović, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava človekovo dostojanstvo delovnih invalidov v Invalidskem podjetju Pošte Slovenije (IPPS), s posebnim poudarkom na njihovem doživljanju spoštovanja in samospoštovanja znotraj delovnega okolja. S kvalitativno raziskovalno metodo, ki je vključevala intervjuje z zaposlenimi invalidi, smo raziskali njihove izkušnje in razumevanje človekovega dostojanstva. Raziskava se je osredotočila na tri ključna vprašanja: kako delovni invalidi opredeljujejo in razumejo človekovo dostojanstvo, kako doživljajo svoje spoštovanje in samospoštovanje pri delu ter kako lahko podjetje IPPS izboljša delovne pogoje za invalide v kontekstu dostojanstva.
Ugotovitve kažejo, da delovni invalidi razumejo dostojanstvo kot temeljno pravico, ki se izraža skozi enakopravno obravnavo, spoštovanje in priznavanje njihove vrednosti in prispevka na delovnem mestu. Intervjuvanci so poudarili, da ustrezne prilagoditve delovnega okolja, kot so ergonomski pripomočki in prilagojeni delovni časi, pomembno prispevajo k njihovemu občutku vrednosti in vključevanja v delovni proces. Prav tako so ključni proaktivna podpora vodstva in pozitivni odnosi s sodelavci, ki povečujejo občutek spoštovanja in samospoštovanja med zaposlenimi invalidi.
Naloga ugotavlja, da lahko podjetje IPPS izboljša delovne pogoje za invalide z nadaljnjim razvojem prilagoditev, rednimi izobraževanji o pravicah in potrebah invalidov ter vzpostavitvijo mehanizmov za povratne informacije. Inkluzivna kultura, ki razume potrebe invalidov, ne izboljša le njihove dobrobiti, temveč tudi povečuje učinkovitost podjetja in njegov pozitiven družbeni vpliv.
V zaključku naloga poudarja, da spoštovanje in priznavanje prispevka invalidov na delovnem mestu nista le moralni obvezi, temveč pomembna dejavnika za ustvarjanje vključujočega delovnega okolja, ki temelji na enakopravnosti, spoštovanju in aktivni podpori invalidom ter prispeva k družbeni pravičnosti in večji učinkovitosti podjetja.
Ključne besede: človekovo dostojanstvo, delovni invalidi, spoštovanje, prilagoditve delovnega okolja, inkluzivnost
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 326; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,60 MB) |
20. Vpliv elektronskih naprav na razvoj osnovnošolskih otrok : magistrska nalogaMateja Lomovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost.
Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti.
Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342).
Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.
Ključne besede: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 379; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,13 MB) |
