211. Prokrastinacija med študentiAna Mirt, 2019 Opis: Prokrastinacija je pogost in razširjen problem, povezan z vrsto negativnih rezultatov na
različnih življenjskih področjih, ki se pojavljajo, ko se ljudje soočajo z nalogami, ki jim niso
všeč in bi se jim radi izognili. Še posebno pogosta je pri študentski populaciji, ki največkrat
prokrastinira pri pisanju seminarskih nalog in pri učenju za izpit. Kljub temu da posamezniki
vedo, da jim prokrastinacija škoduje, si ne morejo pomagati in naslednjič znova prokrastinirajo.
Magistrska naloga raziskuje akademsko prokrastinacijo oz. prokrastinacijo med študenti. V
teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomembna področja prokrastinacije. Tako smo
opredelili, kaj prokrastinacija sploh je, kako se razlikuje od aktivne prokrastinacije in njeno
prevalenco. Opredelili smo tudi akademsko prokrastinacijo, kaj so morebitni vzroki zanjo in
kakšne so njene posledice. Zadnje poglavje pa je posvečeno morebitnim rešitvam oz. načinom,
kako prenehati s prokrastiniranjem. Drugi del oziroma empirični del magistrske naloge temelji
na kvalitativni raziskavi, s katero smo želeli ugotoviti, kako akademsko odlašanje vpliva na
študentovo študijsko uspešnost in kateri so glavni vzroki za odlašanje ter kakšne so njegove
posledice.
Rezultati, ki smo jih pridobili z intervjuji, so nam pokazali, da je prokrastiniranje kompleksen
problem, ki vključuje vrsto kognitivnih, vedenjskih in čustvenih komponent. Čeprav zaradi
prokrastiniranja študenti nimajo nujno slabšega študijskega uspeha, je vsem skupno, da trpijo
zaradi zaskrbljenosti, občutkov krivde ter višje ravni stresa. Ključne besede: prokrastinacija, študenti, stres, motivacija, učenje, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1072; Prenosov: 179 Celotno besedilo (787,25 KB) |
212. |
213. Pot razvoja domov za starostnikeMartin Erjavec, 2020 Opis: V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili vzroke, ki so pripeljali do potreb po ustanovah,
kot so zdajšnji domovi za upokojence, in razvoj zdravstvene nege skozi čas. Glavne podatke
smo pridobili z izvedbo kvalitativnih intervjujev, ki smo jih opravili z visoko strokovnimi
osebami, ki so oziroma še danes profesionalno delujejo v takih ustanovah, s pregledom
strokovne literature, kjer so razvidne smernice za prihodnost, in s podrobnim pregledom
organizacije dela v Domu upokojencev Kranj, v katerem smo zaposleni kot vodja tehnične
enote. Na začetku smo se osredotočili na populacijo ljudi, ki so potrebovali tako socialno
ustanovo za svoje lastno preživetje. Nekateri so prišli v ustanovo zgolj spokojno umreti, sicer
bi jih našli v kakšnem jarku, zato so se prve takšne ustanove imenovale tudi hiralnice. Kasneje
smo opisali, kako se je z razvojem in predvsem zaradi vse večjih zdravstvenih potreb ljudi
razvijala tudi zdravstvena nega, ki je danes na zelo visoki oziroma vrhunski ravni. Namen
raziskave je predvideti smernice vsebinskega razvoja, kot tudi razvoja zdravstvene nege v
domovih za upokojence v obdobju 2020–2030. Na osnovi takih raziskav bi se lahko tudi
tehnološko stroka v nekem obdobju pripravila na spremembe, ki jih prinaša razvoj v
prihodnosti. Ključnega pomena pri razvoju bo vsekakor Zakon o dolgotrajni oskrbi. Od tega
zakona bo odvisno, kako bodo organizacijsko in vsebinsko v prihodnosti videti domovi za
upokojence. Ključne besede: domovi upokojencev, zdravstvena nega, razvoj, kvalitativni intervjuji, dolgotrajna oskrba, diplomske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1049; Prenosov: 52 Celotno besedilo (1,82 MB) |
214. Primerjava med različnimi generacijami gimnazijcev v poznavanju, razumevanju in kazalnikih čustvene inteligenceManca Kosmač Vrabec, 2020 Opis: Čustva igrajo v posameznikovem življenju veliko vlogo. Vse bolj se prepoznava
pomembnost čustvene inteligentnosti, tako v zasebnem kot poslovnem življenju, ki vključuje
poznavanje in razumevanje lastnih čustev in čustev drugih, obvladovanje svojih čustev in
upravljanje z medosebnimi odnosi. V nalogi je predstavljeno, kako različni avtorji opredeljujejo
čustva, inteligentnost, čustveno inteligentnost in kako se je razumevanje slednje razvijalo skozi
zgodovino. V teoretskem poglavju predstavljamo tudi značilnosti različnih generacij -
generacije Y in generacije Z. V raziskavi nas je namreč zanimalo, ali različne generacije
mladostnikov različno poznajo, razumejo in samoocenjujejo kazalnike čustvene inteligentnosti.
Primerjali smo poznavanje, razumevanje in samoocenjevanje kazalnikov čustvene
inteligentnosti med gimnazijci iz leta 2013, ki pripadajo generaciji Y, in gimnazijci iz leta 2020,
ki pripadajo generaciji Z. Gimnazijci iz leta 2020 so pokazali višjo stopnjo poznavanja čustvene
inteligentnosti in višje ocenjevali pomembnost nekaterih njenih elementov (koristnost
razumevanja čustev drugih, poslušanja, poznavanja lastnih omejitev in sposobnosti in
sposobnost sodelovanja z drugimi na delovnem mestu). Pri samooceni kazalnikov čustvene
inteligentnosti so se gimnazijci iz leta 2020 v splošnem ocenjevali nekoliko višje kot gimnazijci
iz leta 2013, konkretno so se za statistično značilne izkazale razlike pri storilnosti,
samoobvladovanju, empatiji in družbenih spretnostih, pri samozavedanju in motivaciji pa
razlike niso bile statistično značilne.
Zadnji del naloge predstavi pomanjkljivosti te raziskave in morebitne možnosti za
popravke in razvoj. Glavne pomanjkljivosti predstavljajo velikost in reprezentativnost vzorca
iz leta 2013 in nekalibrirana anketa. Možnosti za nadaljnji razvoj je veliko, od širjenja raziskave
skozi druge generacije, do širjenja skozi druge države in kulture. Ključne besede: čustva, inteligenca, čustvena inteligenca, gimnazijci, diplomske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 822; Prenosov: 75 Celotno besedilo (826,34 KB) |
215. Pojav travme ob nenadni izgubi bližnje osebe in podpora žalujočim pri prebolevanju izgubeMikela Veren, 2020 Opis: Izguba bližnjega je ena najbolj bolečih izkušenj ži ljenju. Smrt bližnje ljubljene osebe je eden
naj ečjih uni erzalnih stresnih deja niko ži ljenju na katere se ečina ljudi uspešno prilagodi
brez kliničnega posredo anja. Za nekatere pa je žalost bolj zapletena zaradi prepreta teža in
deja niko izgube zaradi katerih ne pride do uspešne prilagodit e. Sindrom zapletene žalosti
po zroča ečjo stisko in funkcionalno ok aro žalujočega eč let po izgubi izzi pa je, kako in
kdaj posredovati. Doži ljanje nenadne smrti bližnje osebe je indi idualizirano pri čemer se
posamezniki soočajo z močnimi čust i telesnimi spremembami in prilagodit ami ži ljenju.
Neugodno razreše anje in prilagajanje na izgubo lahko pri ede do čust enih in fizičnih motenj
zato je bist enega pomena stroko na pomoč žalujočim ter podpora socialnega okolja.
V magistrski nalogi so zajeta osnovna spoznanja o soočanju z izgubo in nenadno smrtjo bližnje
osebe. Pregled literature ključuje sistematično iskanje izsledko raziska in sintez ki se
osredotočajo na osno ne mehanizme žalo anja in poja tra me med prebole anjem izgube.
Poseben del naloge je namenjen tudi po eza i duho nosti in žalo anja.
Namen magistrskega dela je celo itejše raziskati način žalo anja posamezniko ki se soočajo z
nenadno izgubo ljubljene osebe. Ker gre pri tem za nepričako ano izgubo smo razisko ali
prisotnost tra me ži ljenju oseb ki so izgubili bližnjo osebo. Zanimalo nas je s čim se morajo
odrasli po smrti bližnje osebe spoprijeti, kako se jim ži ljenje spremeni ter kako vpliva podpora
družinskih člano terape to in socialnega okolja na doži ljanje žalujočih.
Rezultati kažejo na poziti no predela o izgube ne glede na starost in spol. Pri žalo anju imajo
gla no logo družina prijatelji in partnerji ki žalujočim stojijo ob strani. Predelavo izgube
žalujoči uspešno rešujejo tudi z oporo duho nosti. Rezultati nakazujejo premalo strokovne
pomoči in neizobražen kader na področju nenadne smrti. Ključne besede: nenadna smrt, soočanje z izgubo, travmatično žalovanje, pomoč žalujočim, duhovnost, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1008; Prenosov: 99 Celotno besedilo (1,67 MB) |
216. Socialna aktivacija in njena umestitev v zaposlitveno politiko SlovenijeEdina Kovač Cvetko, 2020 Opis: V magistrskem delu obravnavamo pilotni projekt Socialne aktivacije. Osnovni namen sistema
socialne aktivacije je zmanjševanje tveganja revščine z večjo socialno vključenostjo. Gre za
celovit pristop obravnave in reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in
dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo večkrat zapletene zdravstvene in
socialne težave, so ranljivi, socialno izključeni, nemotivirani za spremembe ter posledično
velikokrat težje zaposljivi. V prvem delu magistrske naloge predstavljamo zgodovinski pregled
skrbi za ranljive skupine ter natančno predstavljamo sam projekt Socialne aktivacije.
V drugem, empiričnem delu, predstavljamo stanje socialne aktivacije, kot ga vidijo
intervjuvanci. Za dosego zastavljenih ciljev empiričnega dela uporabljamo kvalitativno
metodologijo v obliki poglobljenih intervjujev udeležencev in izvajalcev projekta. Izbrali smo
globinski pol strukturirani intervju, ki omogoča tudi dodatna podvprašanja, s katerim osebo
usmerjamo k zastavljeni temi.
Magistrska naloga zajema raziskavo dveh skupin intervjuvancev. V prvi skupini raziskujemo
intervjuje respondentov, ki so bili izbrani na razpisu kot izvajalci programa socialne aktivacije
v različnih regijah po Sloveniji, so tisti, ki z udeleženci preživijo največ časa in od katerih se
zahteva, da v točno določenem časovnem okvirju pokažejo merljive rezultate. Pri raziskavi te
skupine ugotavljamo njihove izkušnje, največje izzive, prednosti in slabosti socialne aktivacije.
Neprecenljivi so nam tudi njihovi predlogi za dopolnitev, izboljšavo in umestitev socialne
aktivacije v zaposlitveno politiko Slovenije.
V drugi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili vključeni v projekt Socialne
aktivacije − v vmesni program, in sicer smo izbrali le tiste udeležence, ki so uspešno zaključili
program in se med programom ali takoj po njegovem zaključku zaposlili. Zanimajo nas njihova
začetna pričakovanja, pridobitve v programu, odnos do denarne socialne podpore, kaj je bilo
tisto, kar je v njih vzbudilo željo po spremembah in tem da se zaposlijo, kaj bi spremenili v SA
ter kateri instituciji bi zaupali vodenje SA v prihodnje.
S pomočjo raziskave v zaključku naloge podajamo predloge vsem deležnikom in oblikovalcem
socialne aktivacije, za njeno izboljšavo ter umestitev v že obstoječi sistem in prakso slovenske
aktivne politike zaposlovanja. Ključne besede: socialna aktivacija, socialna vključenost, zaposlovanje, udeleženci, pričakovanja, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 966; Prenosov: 99 Celotno besedilo (2,45 MB) |
217. Opredelitev doživljanja varnosti in doživljanja svobode pri brezdomcih in analiza njune medsebojne povezaveAnja Medved, 2020 Opis: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani
z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode
ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva,
to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so
brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav.
Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako
varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej
populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo
kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh
občutkov pri brezdomcih.
Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let.
Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo
polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja.
Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in
stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v
inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej
posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno
odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda
tako širša javnost tudi sami brezdomci.
Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in
destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to
ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda
spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim
posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri. Ključne besede: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1946; Prenosov: 77 Celotno besedilo (1,83 MB) |
218. Pozitivna verbalna komunikacija in njen vpliv na medosebne odnose v organizacijiGregor Locatelli, 2021 Opis: Pozitivna verbalna komunikacija je dobrodošla v vseh družbah oziroma v kulturi, saj ima
velik vpliv na medosebne odnose in posledično na poslovanje družbe ali podjetja. Pogosto
pa je zapostavljena, saj vodstvo ne prepozna njenega pomena ali pa se tako pozitivni
verbalni komunikaciji kot produktivnosti ljudi ne posveti dovolj. Glavni namen
magistrske naloge je ugotoviti, kakšno vlogo ima pozitivna verbalna komunikacija pri
medosebnih odnosih med zaposlenimi v organizacijah, ki so jih prevzeli tuji investitorji.
V empiričnem delu naloga prikazuje potek komunikacije med zaposlenimi in vodstvom
ter probleme, ki nastajajo pri komuniciranju zaposlenih. Po večini se opažajo težave
zaradi slabega razumevanja informacij in pomanjkljivega posredovanja navodil za
opravilo nalog. Tuji vodilni kader uporablja svoj materni ali angleški jezik za
posredovanje informacij oziroma navodil za delo, kar zaposlenim povzroča
nerazumevanje in nepravilno interpretacijo komunikacije. Po večini pa so zaposleni
zadovoljni z zdajšnjim vodstvom; opaziti je večjo prisotnost pozitivne verbalne
komunikacije na vseh področjih. V zaključku naloge so predstavljeni rezultati raziskave-odnos ljudi do izvajanja pozitivne verbalne komunikacije in kako jo razumejo.
Pomembne ugotovitve te raziskave so predvsem potrditev, da pozitivna komunikacija
definitivno izboljša zadovoljstvo zaposlenih; a kljub temu, še vedno ostaja v
organizacijah, ki so jih prevzeli tuji investitorji, zadovoljstvo na delovnih mestih daleč od
pričakovanega.
Ključne besede: pozitivna verbalna komunikacija, medosebni odnosi, tuji investitorji, zaposleni, nerazumevanje informacij, izvajanje nalog, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1728; Prenosov: 210 Celotno besedilo (1,09 MB) |
219. Težave v komunikaciji med najstniki in staršiKeli Rejec, 2021 Opis: Obdobje najstništva je tako za najstnike kot za starše velik preizkus. To razvojno obdobje je
prežeto z velikimi preizkušnjami in spremembami najstnika. To pa je moč opaziti tudi v
komunikaciji med najstniki in starši, ki sedaj od vseh udeleženih zahteva preobrazbo. Za
najstnika je značilno, da se pričenja upirati in bolj močno izražati svoje mnenje. Zato je izredno
pomembno, kako se, zaradi vseh teh sprememb in močnih čustev, nanj odzivajo starši. V
vsebinskem delu te naloge smo podrobneje opravili kritičen pregled literature, ki je zajemal na
eni strani predstavitev težav v komunikaciji med najstniki in starši, na drugi strani pa je odpiral
pogled in rešitve za kvalitetnejše sporazumevanje. V raziskovalnem delu smo se preko
kvalitativne raziskave bolj podrobno posvetili najstnikom in raziskovali njihov pogled na
komunikacijo s starši. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo preko petih najstnikov
pridobili natančnejše in globlje odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati so
pokazali, da se največ težav v komunikaciji med najstniki in starši pojavlja predvsem zaradi
občutka nezaupanja in nespoštovanja. Najstniki imajo občutek, da jim starši premalo zaupajo
in da ne verjamejo dovolj vanje. Ugotovljen pa je bil tudi neenakovreden odnos s strani staršev,
ki mu primanjkuje spoštovanja, saj najstniki v komunikaciji s starši občutijo, da so v
podrejenem položaju. Poleg vsega tega pa je nujno treba ohranjati zavedanje, da je vsaka
družina celica zase in je ta problematika obširnejša in kompleksnejša predvsem zaradi
različnosti v medsebojni družinski dinamiki. Kar je pravilo pri enih, ne velja pri drugih in
obratno, zato se moramo izogniti kakršnemu koli predvidevanju oziroma posploševanju.
Ključne besede: najstniki, starši, komunikacija, težave, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1197; Prenosov: 148 Celotno besedilo (1,18 MB) |
220. Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapijeIrena Stubelj, 2020 Opis: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z
integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi
tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal
klientove možnosti za uspešnost terapije.
V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno
zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski
terapevti uporabljajo.
Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in
terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega
družinskega terapevta.
Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo
vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike,
to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah.
Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja
naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in
empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in
relacijske terapije.
Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in
družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo
pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost
usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v
raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje
delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje
kvalitete svetovanja. Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 999; Prenosov: 109 Celotno besedilo (610,72 KB) |