Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Vstop mladih na trg dela je ključna faza prehoda iz obdobja mladosti v obdobje odraslosti. Mladi se v današnjih časih srečujejo z veliko težavami, ki se dotikajo vstopa na trg dela in ustvarjanja kariere. Iz tega izhaja naše področje raziskovanja. V diplomski nalogi smo obravnavali naslednja področja: trg dela mladih, brezposelnost mladih, možnosti razvoja kariere mladih iz Goriških brdin dejavnike, ki vplivajo na razvoj kariere. Ker so nas zanimala tako teoretična znanja s področja trga dela, brezposelnosti in kariere mladih v Sloveniji kot tudi konkreten primer mladih iz Goriškihbrd, smo diplomsko nalogo razdelili na več delov. V prvem delu smo se seznanili s teoretičnimi dejstvi pri obravnavi ključnih pojmov diplomske naloge. Obravnavali smo tako trg dela, brezposelnost mladih na trgu dela in kariero. Najprej smo splošno obrazložili trg dela, priložnosti in tveganja na trgu dela, delovanje trga dela, opisali smo trg dela v Sloveniji ter položaj mladih na trgu dela. V naslednjem koraku smo definirali pojem brezposelnosti in opisali splošno stanje brezposelnosti v Sloveniji ter stanje mladih na področju brezposelnosti v Sloveniji. Kot zadnje smo obravnavali pojem kariere, opisali njen postopek razvijanja in načrtovanja. V empiričnem delu naloge smo ugotavljali splošno oceno mladih iz Goriških brd glede njihovega položaja na trgu dela RS,njihovo presojo o kariernih možnostih na trgu dela v RS in njihovo oceno o vplivu izobrazbe, delovnih izkušenj in kraja bivanja na razvoj njihove karierne poti. Uporabljali smo strukturirane intervjuje, ki smo jih opravili med osmimi mladimi iz Goriških brd. Rezultati, pridobljeni z intervjuji, so nam pokazali, da je splošna ocena mladih glede njihovega položaja na trgu dela zelo negativna, kljub temu pa vidijo neko možnost napredovanja in ustvarjanja kariere.
Ključne besede: mladi, Goriška brda, trg dela, brezposelnost, kariera
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1200; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,01 MB)

Opis: Slovenija se tako kot večina drugih evropskih držav že nekaj časa ukvarja z vse večjim problemom staranja prebivalstva. Demografske spremembe so eden glavnih vzrokov, ki kličejo k vse večjemu sprejemanju izzivov medgeneracijskega sodelovanja. Evropski parlament je leto 2012 poimenoval kot evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Zdi se, da je bil prav zaradi tega konec leta 2012 sprejet tudi zadnji veljavni zakon pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZPIZ-2). Z njegovim sprejetjem in uveljavitvijo pa se v resnici nadaljuje pokojninska reforma, ki je začela potekati že s prejšnjim zakonom, sprejetim konec leta 1999 (ZPIZ-1). Tako se v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja že 15 let uzakonjajo korenite spremembe; posega se v temeljne gradnike obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in hkrati oblikuje mreža obveznih in prostovoljnih dodatnih zavarovanj z upoštevanjem priporočene kombinacije javnega in zasebnega pokojninskega zavarovanja, vse z namenom preprečiti finančni zlom obstoječega pokojninskega sistema. Diplomska naloga ob opisu zgodovine slovenskega pokojninskega zavarovanja spremlja oblikovanje in razvoj pravne ureditve pokojninskega sistema v samostojni državi Sloveniji z vsemi njenimi popravki oziroma reformami. Hkrati predvideva prihodnji razplet prilagoditev, ki bodo morale odgovoriti spremenjenim ekonomskim in socialnopolitičnim okoliščinam in ki naj bi se obrestovale v nadaljevanju solidarnosti in sodelovanja med generacijami. Spremembe niso nujne samo v zakonodaji, ampak tudi v miselnosti vseh nas.
Ključne besede: pokojninski sistemi, pokojninske reforme, pokojninska doba, pokojnine, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 765; Prenosov: 6
Celotno besedilo (242,34 KB)

Opis: Svet je danes vedno bolj usmerjen v nove informacije, »biti na tekočem« je nujno dejstvo, kar ni skrajno ekstremno pa je brezpomensko. Živimo v času, ko se večina ljudi boji za prihodnost in svet vidi kot slabo okolje. Zaradi tega sem se odločila za temo, vezano na negativno usmerjene novice. Na podlagi virov ugotavljam, da so kljub vsemu mediji eno izmed glavnih vodil družbe in oblikovalci našega mišljenja. V splošnem velja, da v medijih prevladujejo negativne zgodbe, vendar je na koncu tudi občinstvo tisto, ki spodbuja medije k pisanju in poročanju v določeni smeri. V teoretičnem delu diplomske naloge so opisani glavni pojmi, ki se navezujejo na medije, novinarstvo in njihove objave. Zajeti so tudi dejavniki, ki lahko vplivajo na medijske objave ter opredelitev negativno naravnanih novic, kar je pomembno za razumevanje pri nadaljnji raziskavi. V empiričnem delu odgovarjam na vprašanje, ali prevladujejo negativno naravnane izpostavljene novice dnevnih časopisov. Odgovor na to vprašanje sem pridobila preko analize naslovnic dnevnih časopisov. Ker me zanima tudi vključenost, poznavanje in mnenje občinstva o medijih, sem izvedla anketo. S pomočjo ankete, s krajevno opredeljenim priložnostnim vzorcem, sem dobila odgovore, koliko ljudje spremljajo medije, kateri vir je največ uporabljen, kako naravnani prispevki so bolj brani ter kakšen odnos imajo bralci do medijskih objav.
Ključne besede: mediji, občinstvo, branost, negativnost, novice, časopisi, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 701; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,81 MB)

Opis: Tema diplomske naloge je uporaba lokalno pridelane hrane v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, in sicer v vrtcih. Namen naloge je raziskati področje prehrane predšolskih otrok, saj mlajši otroci oziroma otroci v fazi odraščanja potrebujejo čim bolj kakovostno, uravnoteženo in zdravo hrano, ki je izrednega pomena za njihov razvoj. Teoretični del naloge zajema pregled problematike. Najprej je predstavljena oziroma opredeljena zdrava – uravnotežena hrana, nato zdrava prehrana otrok, kjer je prikazano, kakšna mora biti prehrana otroka in zakaj je pravilna prehrana tako pomembna za otroke v dobi odraščanja. Iz tega razloga se prehranjevanje otrok spremlja na nivoju države, ki narekuje razne prehranske direktive. Prehrana in prehranjevalne navade so namreč v obdobju otroštva zelo pomembne, saj vplivajo tudi na kasnejša obdobja v življenju. V ta namen so nadalje opisani sam pomen lokalne hrane in njene glavne prednosti ter stanje lokalnih pridelovalcev pri nas. Na koncu sledi še poglavje, v katerem so zajete posledice nezdravega prehranjevanja in s tem pogojene težave, ki jih povzroči neustrezno prehranjevanje že v otroški dobi. Empirični del diplomske naloge zajema kvalitativno raziskavo, v kateri sem s pomočjo intervjujev želela ugotoviti, ali v slovenskih vrtcih, natančneje v vrtcih na območju južne Primorske, uporabljajo lokalno pridelano hrano, s kakšnimi problemi se soočajo pri nabavi lokalne hrane in ne nazadnje, ali je v Sloveniji dovolj lokalnih pridelovalcev, ki bi priskrbeli zadostno količino živil. Moje zanimanje je bilo usmerjeno tudi na starše otrok, in sicer v smislu sprejemanja/zavračanja lokalnih pridelkov ter njihovih navad v domačem gospodinjstvu.
Ključne besede: vrtci, zdrava hrana, prehrana otrok, lokalno pridelana hrana, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 835; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na prehranjevalne navade mladostnikov, osnovnošolcev. V teoretičnem delu sem najprej opredelila, kaj to zdravo prehranjevanje sploh je. Opisala sem pomen zajtrka v vsakodnevni prehrani, saj je le-ta eden izmed ključnih dejavnikov za zdrav začetek dneva, kar pa je še posebej pomembno pri šoloobveznih otrocih. Nadalje sem opredelila pomen ogljikov hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov ter sadja in zelenjave v prehrani. Sledi sociološki vidik oblikovanja prehranjevalnih navad, kako nanje vpliva družina, fizično okolje, vrstniki in mediji. Ker hrana ni zgolj dobrina za potešitev lakote, sem opisala tudi njen psihološki pomen, kako se skozi hrano odražajo čustva, ter napake, ki jih starši počnejo, ko hrano izkoriščajo kot simbol nagrajevanja. Ker me je zanimalo prehranjevanje šoloobveznih otrok, sem v četrtem in petem podpoglavju opisala prehrano v šoli, kako je le-ta opredeljena zakonsko, ter možne nadaljnje ukrepe za izboljšanje prehranjevalnih navad mladostnikov. V empiričnem delu naloge sem vsa teoretično pridobljena znanja poskušala preveriti v praksi. V pomoč so mi bili anketni vprašalniki, ki sem jih razdelila med osnovnošolce treh šol v domačem kraju. Zanimale so me predvsem njihove prehranjevalne navade, uživanje zajtrkov, uživanje sadja in zelenjave, sokov, sladkarij ter samoocena prehranjevalnih navad. Z rezultati ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverjala zastavljene hipoteze.
Ključne besede: prehranjevalne navade, mladostniki, šolska prehrana, osnovnošolci, družina, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1113; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,74 MB)