Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo pomembne koncepte in raziskave, ki potrjujejo resnost posledic, ki jih povzroča stres. V nadaljevanju natančneje predstavimo eno izmed vrst stresa, in sicer starševski stres, ki se pojavlja pri starših ob njihovi interakciji z otrokom. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kateri so najpogostejši vzroki za starševski stres, kamor sodi nezadovoljstvo z družinskimi odnosi, otrokovo neupoštevanje meja, neprimerno vedenje otroka in vzgoja otroka. S tem ko ugotovimo vzroke za težave, lahko iščemo čim bolj ustrezne rešitve. Pogosto se ljudje najprej poslužujemo oblik samopomoči, ko je raven stresa nizka in jo lahko obvladujemo. Med najpogostejše oblike samopomoči pri starševskem stresu sodi komunikacija s svojimi bližnjimi in branje strokovne literature, kjer lahko poiščejo ustrezne informacije. Ko samopomoč za uspešno soočanje s starševskim stresom ne zadošča več, je pomembno, da se osredotočimo na iskanje strokovne pomoči, da se simptomi ne razvijejo v resnejša bolezenska stanja. Med strokovne oblike pomoči uvrščamo individualna in skupinska svetovanja in oblike izobraževanja za odrasle. Z lestvico merjenja ravni stresa smo ugotovili, da je povprečna raven doživljanja stresa nizka, a kljub temu prisotna. Potrebe po strokovni pomoči po trenutnih ugotovitvah niso velike, ugotavljamo pa, da bi v primeru potrebe po strokovni pomoči bila le ta zelo težko dostopna.
Ključne besede: stres, starševstvo, psihosocialna pomoč, izzivi starševstva, družinski odnosi
Objavljeno: 01.02.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 16
Celotno besedilo (874,85 KB)

Opis: Diplomska naloga obravnava žalovanje ob izgubi bližnje osebe. Pri žalovanju preverjamo, posameznikovo žalovanje ob izgubi bližnje osebe, razlike v žalovanju med žalujočimi, doživljanje žalovanja, soočanje in pomoči, ki so jih potrebovali v času žalovanja. Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature zbrali podatke in opisali žalovanje. Žalovanje razdelimo na simptome žalovanja, faze žalovanja, potek žalovanja in zapleteno žalovanje. V drugem delu opisujemo sklop doživljanja, ki smo ga razdelili na doživljanje izgube, čustva žalujočih pri žalovanju, mišljenje žalujočih in vedenje žalujočih. V tretjem delu sklop pomoč pri žalovanju razdelimo na nasvete in smernice, s katerimi si žalujoči lahko pomagajo, in na pomoč drugih žalujočemu pri žalovanju. Vse teme smo na podlagi literature opisali in raziskali bolj podrobno. Žalovanje je tema, ki se je radi izogibamo. Je težka tema, o kateri se premalo govori. Žalovanje potrebuje svoj čas in poteka po različnih fazah. Žalovanje je odvisno od vsakega posameznika posebej. Pojavi se ob izgubi bližnje osebe, je boleča in dolgotrajna situacija. Nekateri žalujejo tudi po več let. Ni zapisanega pravila, kako dolgo naj bi trajalo žalovanje. Pomembno je, da žalujoči žalujejo, kot sami čutijo, da je najboljše zanje in jim najbolj odgovarja. Žalujoči, ki so izgubili bližnjo osebo, imajo občutek, kot da je s tem odšel del njih. Kako močno je žalovanje, je odvisno od navezanosti med žalujočim in pokojnim, od sorodstvene vezi, starosti pokojnega in od nepričakovane ali pričakovane smrt. Žalovanja so ne glede na situacijo težka, ena so težja od drugih, žalujočim ni lahko, spopadajo se s težko situacijo. Drugi del diplomske naloge zajema empirični del. V empiričnem delu predstavimo rezultate kvalitativno izvedene raziskave. Podatke smo zbrali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Opravili smo sedem intervjujev z žalujočimi osebami. Analiza pridobljenih rezultatov predstavlja podlago za odgovor na glavno raziskovalno vprašanje in 3 raziskovalna podvprašanja. Raziskava potrjuje našo domnevno, da žalujoči žalujejo različno, ne gredo vsi žalujoči po fazah žalovanja in da se reakcije in vedenja žalujočih razlikujejo.
Ključne besede: žalovanje, doživljanje, faze žalovanja, potek, soočanje, pomoč, žalujoči
Objavljeno: 23.01.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,56 MB)

Opis: Slovenski katoliški tednik Družina deluje že več kot 72 let. Skozi sedem desetletij se je spopadel z različnimi ovirami in vse do danes uspešno premagal. V diplomski nalogi smo se sprehodili skozi zgodovino in vpliv Družine na slovensko družbo od leta 1952 do danes. Čisto prva številka tednika je izšla v času enopartijskega socialističnega režima nekdanje Jugoslavije. Postopoma je postajal simbol svobode govora in demokracije v 60. in 70. letih. Predvsem se je in se še vedno posveča družbenim vprašanjem s krščanskega vidika in sledi spremembam, ki se dogajajo v družbi in družinah. Skozi desetletja se osredotočamo na politični vpliv na vsebino in uredniško politiko Družine, kako je tednik preživel in se razvijal pod cenzuro, preganjanji in administrativnimi omejitvami. Preučujemo tudi pomen Družine v slovenskem katoliškem tisku ter vpliv politike nanjo. Naloga vključuje analizo člankov, intervjuje z nekdanjimi uredniki ter primerjavo različnih obdobij, da bi razjasnila, kako je Družina ostala glasilo krščanskega upanja in smisla v različnih časovnih obdobjih ter kako se je soočala z izzivi družbene dinamike. Cilj je najti odgovor na raziskovalno vprašanje: V katerem desetletju je bila Družina najbolj pod pritiskom političnega režima. Družina danes deluje tudi na spletnem portalu in se ukvarja z multimedijskimi vsebinami. Že sv. Maksimilijan Kolbe je bil prepričan, da imajo sodobni mediji velikanske možnosti za posredovanje evangeljskega oznanila. Leta 1938, ko je sv. Maksimilijan Kolbe začel graditi radijsko postajo, je svojim sobratom povedal tole: Zapomnite si, smisel vseh naših prizadevanj je širiti vero s pisano besedo, govorjeno besedo, nekoč pa morda tudi s snemanjem filmov. (sv. Maksimiljan Kolbe) (Kosloski 2021)
Ključne besede: Družina, cerkev, krščanski tisk, politika, tiskani medij, cenzura
Objavljeno: 13.01.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,73 MB)

Opis: POVZETEK Čustva so za delovanje pomembna, saj motivirajo in usmerjajo naše vedenje. Razpoloženjska nihanja pri zdravih osebah so pod vplivom raznih dejavnikov in posameznikov ne ovirajo. Problematična pa so nihanja, ki so dolgotrajna, intenzivna in predstavljajo pomembno oviro v opravljanju vsakodnevnih dejavnosti. Razpoloženjsko nihanje, ki se odraža v izmenjevanju epizod depresije in manije, sodi med glavne simptome bipolarne razpoloženjske motnje. Poznamo več tipov bipolarne motnje, tako pa tudi različne korake, ki prispevajo k vzpostavljanju stabilnega razpoloženja. Bipolarna motnja lahko vpliva na različne posameznikove življenjske vloge, pa tudi na partnerski odnos. Delovanje posameznika se razlikuje med depresivno in manično fazo, kar povzroča različne spremembe v partnerskem odnosu, ki pogosto prispevajo k poslabšanju slednjega. V diplomski nalogi smo želeli preveriti, katere so glavne značilnosti partnerskega odnosa v obeh fazah, pa tudi, ali so si izkušnje bipolarnih posameznikov o spremembah v partnerskem odnosu podobne. Postavili smo glavno raziskovalno vprašanje in sedem podvprašanj. Uporabili smo delno strukturirani intervju, s katerimi smo pridobili poročanja udeležencev. Vzorec je bil sestavljen iz sedmih oseb, od tega štirih žensk in treh moških. S kodiranjem intervjujev smo dobili rezultate, ki so odražali raznolikost izkušenj, med katerimi smo uspeli prepoznati tudi nekatere skladnosti. Ugotovili smo, da več udeležencev svoj odnos vrednoti negativno v depresivnem obdobju v primerjavi z maničnim obdobjem. Kot najpomembnejša dejavnika, ki prispevata k boljši ali slabši kakovosti odnosa, so udeleženci omenjali simptome motnje ter partnerjev odnos, npr. skrb, trud in razumevanje. Udeleženci so poročali, da bi k boljšemu partnerskemu odnosu prispeval predvsem partnerjev razumevajoč pristop, osnovo za to pa predstavlja psihoedukacija. Kljub nekaterim podobnostim med izkušnjami smo ugotovili, da vsak posameznik z bipolarno motnjo svoj odnos v različnih fazah doživlja drugače. V prihodnje bi morali poskrbeti za bolj homogen vzorec, pridobiti poročanja zdravega partnerja in uporabiti vprašalnike za pridobitev objektivnih podatkov.
Ključne besede: bipolarna razpoloženjska motnja, depresija, manija, partnerski odnos, kakovost odnosa
Objavljeno: 08.01.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Mladinske organizacije v Sloveniji imajo pomembno vlogo pri vključevanju mladih v družbo. Tako je bilo že v časih bivše države in tako je tudi danes. Za Slovenijo, kot mlado in postsocialistično državo, veljajo nekatere zakonitosti, marsikaj pa se na številnih področjih od obdobja osamosvojitve ni spremenilo. Tako je tudi na področju mladinskega organiziranja v Sloveniji, za katerega lahko trdimo, da je usmerjeno dvotirno, saj imamo zelo močne in avtonomne študentske organizacije, na drugi strani pa se mladinski sveti lokalnih skupnosti težko primerjajo s študentskimi organizacijami tako z vidika avtonomije kakor tudi logistične in finančne podpore, ki jo prejmejo s strani države. Študije mladih postajajo vse pomembnejša tema tudi v Sloveniji, še posebej v časih, ko prevladujejo individualistične vrednote in razmišljanja. Če v obdobju prvih dvajset let države ni bilo veliko analiz in raziskav z vidika proučevanja mladih in mladinskih organizacij, se stanje izboljšuje. Lokalne skupnosti imajo pomembno vlogo pri sodelovanju in spodbujanju mladih in organizacij, v katere se vključujejo. Lokalna samouprava v Sloveniji se je zelo razvila in v ospredje prehajajo tudi teme, kot so participacija, usposabljanje in sodelovanje občanov. Ob tem pa imamo zakonodajni okvir, ki to spodbuja, po drugi strani pa ima Slovenija kot država z veliko razvojnimi razlikami še veliko izzivov, ki jih bo treba preseči za enakomeren razvoj in spodbujanje mladih in mladinskih organizacij po državi. V sklopu doktorske disertacije je bila s kvantitativno in kvalitativno metodo opravljena raziskava, ki se je izvajala decembra 2020 in januarja 2021. V njej je sodelovalo 157 slovenskih občin in 23 mladinskih svetov lokalnih skupnosti. V raziskavi smo proučevali, s kakšnimi ukrepi in instrumenti zagotavljajo slovenske občine participacijo mladih v lokalnih skupnostih, po drugi strani pa smo na strani mladinskih svetov lokalnih skupnosti preverjali, kakšne pogoje za participacijo mladih zagotavljajo mladim slovenske občine. Ugotovljeno je bilo, da veliko slovenskih občin nima pogojev, ki bi ustrezali in podpirali participacijo mladih prek instrumentov, ki jih predvideva Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, za kar obstaja več razlogov. Tam, kjer so ustanovljene in podprte mladinske strukture, je stanje glede ukrepov za participacijo in življenje mladih boljše v obliki sprejetih strategij in ukrepov, ki omogočajo mladim boljše življenje. Za Slovenijo je značilno, da je centralizirana država, tako z vidika regionalnega razvoja kakor tudi drugih storitev, ki bi jih država nudila državljanom. Zaradi tega se dogaja centralizacija tudi na področju mladinskega dela, medtem ko številne manjše lokalne skupnosti nimajo pogojev, da bi lahko izvajali mladinsko delo in politiko. V mednarodnem vidiku ugotavljamo, da se Slovenija po organiziranosti mladinskega sektorja uvršča nekje na sredino evropskih držav, saj ne more tekmovati z bogatim severom in jedrnimi državami, medtem ko je na jugu stanje precej slabše. V zaključku disertacije so predstavljeni predlogi za izboljšanje položaja mladinskega organiziranja v Sloveniji tako z vidika zakonodaje kakor tudi logističnih vidikov.
Ključne besede: študije mladine, mladinske organizacije, participacija mladih, zgodovina mladinskega sektorja v Sloveniji, lokalna demokracija, vrednote mladih, mladi v Evropski uniji.
Objavljeno: 20.12.2023; Ogledov: 228; Prenosov: 21
Celotno besedilo (3,66 MB)