Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Ustvarjalnost na prvi pogled ljudje predvsem povezujemo z umetniki in znanstveniki, vendar pa ima ustvarjalnost velik pomen na veĉ razliĉnih podroĉjih. Eno takih podroĉij je tudi izobraţevanje, ki ĉloveka spremlja celo ţivljenje. Zaĉne se ţe v otroštvu, ko otrok spoznava svet okoli sebe na svoj naĉin, in nadaljuje z vstopom v strokovno izobraţevanje, ki ga nudijo institucije kot so osnovne, srednje in visoke šole. Nato pa ĉlovek svoje pridobljeno znanje nadgrajuje z izkušnjami v sluţbi in osebnem ţivljenju. Med znanjem in izkušnjami pa se najde tudi mesto za ustvarjalnost, ki se skriva v vsakem posamezniku, za katero pa le-ta potrebuje neko spodbudo, to je motivacijo, ki je lahko tako zunanja kot tudi notranja. Zato vse bolj prihajamo do spoznanja, da vlaganje v ustvarjalne in inovativne sposobnosti mladine predstavlja dolgoroĉno naloţbo za prihodnost. To pomeni, da v današnjem ĉasu izobraţevalne institucije dajejo ustvarjalnosti vse veĉji pomen in na podlagi tega uvajajo razliĉne naĉine, s katerimi skušajo motivirati ustvarjalne in nadarjene. Prav zaradi pomembne vloge, ki jo ima ustvarjalnost pri razvoju in izobraţevanju sem se odloĉila, da razišĉem in predstavim naĉine spodbujanja ustvarjalnosti pri študentih na treh razliĉnih fakultetah v Sloveniji. S pomoĉjo primerjave naĉinov spodbujanja ustvarjalnosti pa sem oblikovala model predlogov in pravilnika za Fakulteto za uporabne druţbene študije, ki bi lahko bili uporabni za nadaljnji razvoj fakultete.
Ključne besede: ustvarjalnost, motivacija, ustvarjalni dosežki, visokošolsko izobraževanje, študentje
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1201; Prenosov: 48
Celotno besedilo (501,32 KB)

Opis: V tej diplomski nalogi se osredotočam na prekomerno uživanje alkoholnih pijač med brezposelnimi osebami. Živimo v času, ko imamo še vedno dokaj visoko stopnjo brezposelnosti v primerjavi z drugimi državami. Nekateri ljudi se lahko zato zatečejo tudi k prekomernem pitju alkoholnih pijač. To bom v tej diplomski nalogi raziskoval. Predstavil sem problem brezposelnosti in analiziral alkoholizem ter vse posledice. Izvedel sem šest intervjujev z brezposelnimi osebami in jih povprašal o njihovih pivskih navadah oziroma kulturi pitja, kar je prestavljalo raziskovalni del moje diplomske naloge. Predstavil sem vzroke in posledice prekomernega pitja alkohola za posameznika in družbo. Izvedel sem kvalitativno raziskavo in predstavil rezultate, da pretirano pitje alkoholnih pijač in stanje brezposelnosti oziroma brezdelja nista nujno povezana. Povezana sta v nekaterih primerih. To je odvisno od posameznikove osebnosti, čustvene zrelosti, odnosov in samozavesti. Nekatere osebe lahko oziroma bi lahko posegle po alkoholu v primeru izgube zaposlitve, nekateri bi postali aktivni iskalci zaposlitve. Vsekakor je brezposelnost velik družben problem, še posebno, če se ga ne rešuje učinkovito in s pravilnimi ukrepi, ki bi spodbujali gospodarstvo(javna dela, usposabljanje na delovne mestu,…). Alkoholizem oziroma pretirano pitje alkoholnih pijač pa je star problem, kot je staro človeštvo(no, nekoliko manj, če smo natančni). V tej diplomski nalogi sem ga podrobno analiziral.
Ključne besede: alkoholizem, zasvojenost, brezposelnost, metode zdravljenja, pivske navade, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1136; Prenosov: 41
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Družbe znanja poudarjajo pomen izobraževanja kot enega izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in družbenega napredka. Posledično se akumuliranju človeškega kapitala pripisuje mnogo pozitivnih učinkov, ki se kažejo skozi ekonomske in neekonomske koristi tako na ravni posameznika kot celotne družbe. V evropskem visokošolskem prostoru se javno financiranje visokega šolstva utemeljuje predvsem zaradi njegove družbeno odgovorne vloge, zaradi česar so pričakovanja družbe do visokošolskih zavodov vse večja. Globalna gospodarska in finančna kriza je pričakovanja družbe do visokega šolstva še povečala, vendar pa se obseg javnih sredstev za visoko šolstvo v državah zaradi njenega negativnega učinka pomembno spreminja, še posebej v tistih, ki jih je gospodarska in finančna kriza ekonomsko bolj oslabila. Namen doktorske disertacije je z izsledki raziskave obogatiti področje financiranja visokega šolstva s spoznanji o učinkih globalne gospodarske in finančne krize na evropske visokošolske sisteme v smislu ugotavljanja sprememb razpoložljivosti finančnih sredstev za visoko šolstvo, sprememb v povpraševanju po visokem šolstvu in sprememb števila diplomantov v povezavi z visokošolskim trgom dela. Naše osrednje raziskovalno vprašanje se tako glasi, kako se v razmerah globalne finančne in gospodarske krize spreminja financiranje visokega šolstva v evropskih državah glede na specifične razmere v njihovih gospodarstvih. Pri raziskovanju sprememb financiranja visokega šolstva smo obravnavane države glede na učinek globalne gospodarske in finančne krize na njihova gospodarstva razdelili v dve skupini: gospodarsko bolj oslabljene in gospodarsko manj oslabljene države. Na osnovi dobljenih dveh skupin smo primerjalno raziskovali spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja med letoma 2008 in 2011, torej vse od začetka globalne gospodarske in finančne krize do zadnjega leta, za katerega smo imeli na voljo podatke. Spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja smo primerjali med skupinama in znotraj skupin. Ugotovili smo, da so se javni izdatki za visoko šolstvo glede na druge javne porabnike spreminjali manj, prav tako tudi v primerjavi z javnimi izdatki za izobraževanje. V začetnih letih krize so se javni izdatki za visoko šolstvo v gospodarsko bolj oslabljenih državah zniževali manj, medtem ko so se zaradi dolgotrajnosti in poglabljanja krize v kasnejših letih krize zniževali bolj. Predvsem države, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev v visoko šolstvo (v deležu bruto domačega proizvoda; v nadaljevanju BDP), so ta vlaganja med krizo tudi ohranile oziroma povečale. Ko upoštevamo vlaganja v visoko šolstvo, prilagojena glede na vpisane študente, ugotavljamo, da so se naložbe v tem pogledu znižale predvsem zaradi povečanega povpraševanja. Ugotavljamo tudi, da so gospodarsko bolj oslabljene države javne izdatke za pomoči študentom ohranjale bolj kot neposredne javne izdatke za visokošolske zavode (kar pa ne velja za Slovenijo). V gospodarsko manj oslabljenih državah so države, ki so pred krizo vlagale visok delež BDP-ja v visoko šolstvo, bolj krčile sredstva, namenjena pomoči študentom, kot sredstva za visokošolske zavode. Prepoznavamo, da so mehanizme in instrumente financiranja visokega šolstva v nekaterih državah spreminjali v smeri večje učinkovitosti, vendar to ni nujno posledica učinka krize. Predvsem v gospodarsko bolj oslabljenih državah se je na institucionalni ravni sprejelo več ukrepov racionalizacije sredstev, kar je vodilo tudi do zniževanja števila zaposlenega akademskega osebja. Povpraševanje po visokem šolstvu je bilo sicer večje v gospodarsko manj oslabljenih državah, vendar se je delež mladih v najznačilnejši starostni skupini, ki se vpisuje v visoko šolstvo, v gospodarsko bolj oslabljenih državah močno znižal. Bruto stopnja vpisa je bila tako višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah, čeprav tega nismo mogli potrditi na primeru Slovenije. Med gospodarsko manj oslabljenimi in gospodarsko bolj oslabljenimi državami smo ugotovili statistično značilne razlike v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov, kjer je bila sprememba statistično značilno višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah. Statistično značilnih razlik v povečanju diplomantov med skupinama nismo potrdili, ugotovili pa smo, da so med državami, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev na študenta, in državami, ki so pred krizo vlagale malo sredstev na študenta, statistično značilne razlike tako v spremembi rasti števila diplomantov kot v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov. Študija primera Slovenije je pokazala, da obstajajo tudi razlike med državami znotraj skupine gospodarsko bolj oslabljenih držav, kamor se je uvrstila tudi Slovenija. Znižanja javnih izdatkov za visoko šolstvo so se sicer podobno začela šele ob poglabljanju krize, vendar so se javni izdatki za pomoči študentom znižali bolj kot javni izdatki za visokošolske zavode. Prav tako se je način financiranja v letu 2011 spremenil, da v manjši meri upošteva elemente uspešnosti. Hkrati ugotavljamo, da število študentov zaradi demografije upada bolj kot v ostalih gospodarsko bolj oslabljenih državah. Število diplomantov se je v Sloveniji, nasprotno, povečevalo bolj v skladu z gospodarsko manj oslabljenimi državami, kar lahko pripišemo ukrepom racionalizacije sredstev s strani vlade. Prehod diplomantov na trg dela pa je težak, kar se posledično kaže s povečevanjem stopnje njihove brezposelnosti. Naše ugotovitve prispevajo novo znanje in razmislek o učinku gospodarske in finančne krize na spremembe financiranja visokega šolstva, na podlagi česar se lahko oblikujejo priporočila visokošolskim politikam za doseganje boljših rezultatov v visokem šolstvu in družbi kot celoti.
Ključne besede: financiranje visokega šolstva, gospodarska in finančna kriza, javna sredstva, povpraševanje po terciarnem izobraževanju, brezposelnost diplomantov
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1030; Prenosov: 55
Celotno besedilo (4,24 MB)

Opis: Doseganje učinkovitega ravnanja s primarnimi viri je s ponovno uporabo odpadnih virov za družbene akterje zaradi sledenja okoljskim politikam in prepoznavanja koristi vedno večja težnja na globalnem trgu. Sočasno doseganje koristi pri ponovni uporabi odpadnih virov omogoča industrijska simbioza, ki kot eden izmed pristopov h krožnemu gospodarstvu predstavlja pomemben in trajnostni mehanizem v industrijskih in neindustrijskih procesih. Proučevanje industrijsko simbiotskih omrežij, znotraj katerih se industrijska simbioza odvija, je z družboslovnega vidika, za razliko od ekološkega in ekonomskega, v znanstvenem merilu bistveno manj raziskano, iz česar izhaja tudi pomanjkanje razumevanja socio-kulturnih dejavnikov pri strukturiranju teh omrežij. Pričujoče delo se osredinja na proučevanje vpliva šestih socio-kulturnih dejavnikov, ki v različnih kombinacijah vplivajo na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij – osredinimo se na vpliv organizacijske kulture, družbene odgovornosti, odnosa do okolja, kognitivnih okvirov, socialnega kapitala in medorganizacijskega zaupanja. Eksplicitno nas zanima, kako lahko družbeni akter ocenjuje vpliv določenega socio-kulturnega dejavnika – ali je vplival in, v kolikor je vplival, kako se je vpliv odražal pri umestitvi v industrijsko simbiotsko omrežje ter ali vpliva in kako se to odraža pri trenutnem sodelovanju. Zanima nas torej, ali lahko družbeni akter vpliv oceni kot pozitiven, negativen ali brez vpliva oz. nevtralen. Z deskriptivno statistično analizo pokažemo, da je pred pričetkom in tekom sodelovanja največkrat prisoten pozitiven vpliv medorganizacijskega zaupanja, odnosa do okolja, socialnega kapitala in družbene odgovornosti, nekoliko manj je prisoten pozitiven vpliv organizacijske kulture in kognitivnih okvirov, medtem ko sta negativni vpliv in nevtralnost obravnavnih socio-kulturnih dejavnikov skorajda zanemarljiva. S kvalitativno komparativno analizo v domeni analize mehkih množic nadalje pokažemo prisotnost vpliva socio-kulturnih dejavnikov kot kombinacije vzročnih pogojev, kjer glede na definiran prag članstva obravnavamo prisotnost vpliva vsakega socio-kulturnega dejavnika. Ugotovimo, da socio-kulturni dejavniki, za razliko od deskriptivne statistične analize, na strukturiranje industrijsko simbiotskih omrežij vplivajo manj, vendar pa sleherni socio-kulturni dejavnik pomembno vpliva na strukturiranje.
Ključne besede: industrijska simbioza, industrijsko simbiotsko omrežje, analiza omrežij, strukturiranje, socio-kulturni dejavniki, analiza mehkih množic, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1183; Prenosov: 83
Celotno besedilo (3,91 MB)

Opis: Problem, ki smo ga raziskovali v doktorski disertaciji, je pojav videnja starosti kot življenjskega obdobja, v katerem življenje izgubi smisel. Namen raziskave je bil prek pričevanja starostnikov, živečih v domovih za stare ljudi, ugotoviti, kako uspešni so stari ljudje pri odkrivanju smisla v starosti. Raziskava je bila usmerjena v odkrivanje zmožnosti starih ljudi za odkrivanje smisla v posameznem trenutku, trpljenju, krivdi in smrti, ki so značilni za življenjsko obdobje starosti. Zaradi ozke usmerjenosti v smisel življenja v starosti smo za teoretično izhodišče, poleg ugotovitev predhodnih raziskav, uporabili tudi logoteorijo, ki se usmerja v človekovo iskanje smisla. V raziskavi so bile uporabljene kvalitativna metoda sekundarne analize podatkov, kvantitativna metoda anketnega raziskovanja in kvalitativna metoda poglobljenih intervjujev. Naša glavna ugotovitev je bila, da stari ljudje v domovih življenje v starosti v veliki meri doživljajo kot smiselno, starost pa je enako ali celo bolj izpolnjena s smislom v primerjavi s preteklimi življenjskimi obdobji. Smisel v starosti se nanaša in išče večinoma skozi doživljajske vrednote oziroma prek doživljanja narave, kulture in umetnosti ter v veliki meri tudi skozi ljubezen do sočloveka. Starost je življenjsko obdobje, ki je na svojevrsten način prežeto s smislom, v veliki meri ravno zaradi neizogibnega trpljenja. Stari ljudje v veliki večini uspešno odkrivajo smisel v življenjskem obdobju starosti ter so v veliki večini tudi srečni in zadovoljni s svojim življenjem. Svoje življenje v prihodnosti vidijo kot smiselno, o prihodnosti pa večinoma ne razmišljajo. Stari ljudje se ne bojijo smrti in jo v veliki večini sprejemajo kot sestavni del in končno dejanje življenja.
Ključne besede: smisel življenja, smisel starosti, smisel trpljenja, strah pred smrtjo, smisel smrti, zdravstvena nega, doktorske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1060; Prenosov: 82
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...