Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V doktorski disertaciji smo raziskali razlike v odzivih potrošnikov na oglasna sporočila v zunanjem oglaševanju tiskana z lentikularno (3D) in klasično (2D) tehniko tiska. Raziskave na področju lentikularnega oglaševanja so zelo redke, zato je bilo potrebno razviti raziskovalni model za primerjalno merjenje učinkov zunanjega oglaševanja. Doktorska disertacija tako zajema teoretični del, katerega osnova je analitični pregled obstoječe akademske literature in znanosti na področju oglaševanja. V okviru preučevanja učinkov oglaševanja disertacija poglobljeno analizira teoretične modele procesiranja oglaševalskih sporočil. Temelj teoretičnega dela predstavlja izbrani procesno hierarhični model obnašanja potrošnikov. Le-ta postavlja vlogo emocij v ospredje in omogoča, da primerjamo odzive na dva vsebinsko enaka oglasa tiskana z različnima tehnikama tiska. Natančen pregled literature nam je omogočil analizo potencialno mogočih tehnik merjenja učinkov oglaševanja, ki jih razvrščamo v skupino samoevalvacijskih metod, ekonometričnih študij in avtonomnih merjenj. V teoretičnem okviru so prikazane prednosti in slabosti posameznih tehnik, ki jasno nakazujejo izgradnjo kompleksne integrirane večstopenjske metodologije merjenja tako racionalne komponente kot tudi emotivne komponente odziva na oglasna sporočila. V okviru raziskovalnih možnosti je sestavljen raziskovalni model treh med seboj neodvisno izvedenih raziskav, ki vključuje besedno samoevalvacijsko tehniko, vizualno samoevalvacijsko tehniko in avtonomno tehniko. Podlaga za merjenje so lestvica CASC, lestvica SAM, nakupna namera in merjenje pozornosti z opazovanjem. Uporabljena je bila kvantitativna statistična analiza, ki pa je obsegala tako preproste kot zelo zapletene parametrične teste, neparametrične teste in analizo zanesljivosti ocenjevalcev. Glede na to, da analiziramo odzive potrošnikov izključno na vizualne dražljaje, je bila opravljena tudi kontrolna analiza vpliva korekcije vida, ki je pokazala, da le-ta ne vpliva na ocenjevanje niti klasično tiskanih (2D) niti lentikularno tiskanih oglasov (3D). Rezultati potrjujejo zastavljene hipoteze glede boljše učinkovitosti 3D lentikularno tiskanih oglasov v primerjavi s klasično 2D tiskanimi oglasi v zunanjem oglaševanju. Raziskave odlikujejo veliki vzorci, ki so omogočili, da dokažemo statistično značilne razlike v korist učinkovitosti lentikularne tehnike tiska tudi za večino izbranih demografskih podskupin. V analizi smo uspeli primerjati tudi posamezne segmente glede na spol in starostne skupine med seboj. Rezultati pridobljeni v raziskovalnem modelu nedvomno govorijo v prid večji učinkovitosti oglasov tiskanih z lentikularno tehniko, zato sklepno poglavje zaključujemo z etičnimi pomisleki vpeljave nove tehnologije tiska.
Ključne besede: lentikularni tisk, učinkovitost, komunikacija, oglaševanje, spol, starost
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1044; Prenosov: 50
Celotno besedilo (4,78 MB)

Opis: Motivirani in usposobljeni zaposleni so najkompleksnejša naloga vsakega podjetja. Uspešnost procesov izobraževanja v podjetju je odvisna od vodstva podjetja, delovanja kadrovske službe z vodstvom in želje zaposlenih, da se izobražujejo. Kako uspešno bo podjetje oziroma organizacija, je v današnjem svetu v veliki meri odvisno tudi od njenih zaposlenih. Vedno več ljudi je nezadovoljnih na svojem delovnem mestu zaradi slabih medsebojnih odnosov, slabih pogojev za delo, slabega počutja, nepoštenosti in še mnogo drugih vzrokov. Danes ni več največji izziv organizacije, da ima dobro razvito vizijo, strategijo in cilje, temveč morajo vzpostaviti sistem, ki motivira zaposlene, da jim sledijo. Le dobro in pravilno motivirani zaposleni lahko organizaciji pomagajo do uresničitve njihovih ciljev in strategij. Izobraževanje pri posamezniku vpliva na njegovo kakovost življenja, uspešnost in družbeno učinkovitost. Menim, da so izobraženi ljudje osnovni gradnik družbe in tako predstavljajo osnovo za funkcionalno družbo, pomanjkljivo izobraženi pa ne prispevajo k družbenem napredku. Tako kot se razlikujejo med seboj karierne poti posameznika, se razlikujejo tudi osebni interesi in cilji posameznika. Nekateri mislijo, da se je brez pomena izobraževati ali usposabljati, da že vse vedo. Nekateri pa enostavno nimajo želje in potrebe, da bi nadgrajevali svoje znanje. Moje mnenje je, da kdor se ne izobražuje in ne gradi svojega znanja, prav kmalu spozna, da ga mlajši in spretnejši sodelavci prehitijo. Osveščenost in samoiniciativnost sta ključnega pomena pri motivaciji za izobraževanje in usposabljanje. V okviru diplomske naloge je bilo postavljenih šest hipotez, ki so se preverjale skozi celotno nalogo in smo jih v šestem poglavju statistično analizirali s pomočjo rezultatov raziskave. Prišli smo do ugotovitve, da bi morala organizacija najprej opredeliti potrebe po izobraževanju. Zaposlenim bi morala posredovati vse informacije o možnosti izobraževanja, formalnega in neformalnega. V sedmem poglavju smo podlagi rezultatov raziskave podali tudi predloge za izboljšanje področja izobraževanja na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, usposabljanje, izvajalci izobraževanj, udeleženci izobraževanj, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 923; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Deskriptivna in fenomenološka raziskovalna naloga s pomočjo analize strokovne literature predstavlja psihoterapevtsko metodo »voice dialogue«. Na kratko je opisana kronologija nastajanja metode od poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja dalje, v nadaljevanju pa je terminološka in konceptualna predstavitev teorije metode psihologija zavestnega jaza, kot sta jo poimenovala utemeljitelja metode, dr. Sidra Stone in dr. Hal Stone. Naloga primerja koncepte in posamezne pojme psihologije zavestnega jaza s podobnimi psihološkimi koncepti analitične psihologije C. G. Junga. V poglavju o energijskih vidikih selfa in terapevtovem držanju energetskega prostora so na kratko dodane razlage sodobne nevroznanosti: D. Siegelova odnosna nevrobiologija, pomembna za razumevanje pojma terapevtovo energetsko držanje prostora za self, ter nevrofiziologija stresa, ki je pomembna za razumevanje psihoterapevtskega dela z implicitnimi (nezavednimi–telesnimi) spomini. V nalogi so predstavljene tudi možnosti uporabe metode »voice dialogue« za terapevtsko delo, povezano s spiritualnimi vidiki in delo s sanjami. Na utemeljitelja metode »voice dialogue« in nastanek psihologije zavestnega jaza je imela najpomembnejši vpliv analitična psihologija Carla Gustava Junga, zato so v drugem delu predstavljeni psihološki pojmi, ki jih je utemeljil Jung, kot so: kolektivno nezavedno, arhetipi, kompleksi, sebstvo (self), ego, persona in senca, individuacija ... Izpostavljena sta odnos med duhovnim jedrom sebstvom (self) in osebnostjo (ego) ter pomen duhovnega vidika za življenje posameznika, kot ga je razumel Jung. Na koncu poglavja je oblikovana primerjalna tabela pojmov analitične psihologije in psihologije zavestnega jaza. Tretji empirični del vsebuje kvalitativno raziskavo sekundarnega gradiva, to je analizo dnevniških zapisov klientov o doživljanju metode »voice dialogue«, zbranih med psihoterapevtskim delom s sedmimi klienti. Izbrane so kode, ki pojasnjujejo doživljanje uporabljenih posameznih elementov metode »voice dialogue« skozi različne faze terapevtskega procesa.
Ključne besede: voice dialogue, psihologija zavestnega jaza, delujoči jaz, proces zavestnega jaza, primarni self, odtujeni self, energetska indukcija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 880; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Pogled delodajalcev je povečini usmerjen v kratkoročne koristi, ki jih imajo od zaposlenega, manj pa se zavedajo dolgoročnejše vizije skrbi za delavce, ki vključuje tudi skrb za duševno zdravje. V podjetjih skoraj ne zasledimo programov psihosocialne pomoči, niti v obliki izobraževanj o tem, kako naj se prodajalec s strankami in s težavami na vedenjskem, čustvenem in kognitivnem nivoju sooča, niti na temo, kako naj pristopi do stranke – kdaj naj pristopi do nje, kdaj naj se umakne, kaj naj ji svetuje. V nalogi analiziramo doživljanje in odzive prodajalca v konfliktu s stranko. V teoretičnem delu smo predstavili delovno mesto prodajalca, s kakšnimi strankami se srečuje, vrste konfliktov in zakaj do njih prihaja. Pri tem smo se navezovali na kognitivno-vedenjsko terapijo. Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo, da konfliktne situacije v veliki meri povzročijo stranke, predvsem njihov odnos do prodajalk. Odkrivamo, da takšne situacije za kratek čas vplivajo na vedenje prodajalk. Konfliktni odzivi strank negativno vplivajo na misli in čustva prodajalk. Raziskava lahko služi kot osnova za razmislek, kakšno vrsto izobraževanja naj bi podjetje organiziralo v prihodnje. Služilo bi kot pomoč, da bi se prodajalke lažje spopadale s konfliktnimi strankami. Želimo spodbuditi podjetja, da v konfliktnih in stresnih situacijah ne le pomagajo prodajalkam z izobraževanjem na temo, kako ravnati s strankami v takšnih primerih, temveč tudi s psihološkega vidika naučiti prodajalke, kako premagati negativne misli in čustva.
Ključne besede: prodaja, stranke, misli, čustva, vedenje, stres, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 777; Prenosov: 16
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo raziskuje načine, na katere se sočutje do sebe lahko izraža v izkustvu posameznika, bodisi v preprečevanju ali v lajšanju njegovega trpljenja. Sočutje je opazovano v mnoštvu njegovih izrazov, vedno pa v relaciji do posameznikove občutljivosti do izkustva trpljenja in v tem kvalitete njegovega odnosa do sebe. V ospredju zanimanja so po eni strani tisti procesi v doživljanju sebe in angažiranosti v doživljanju, ki sočutje podpirajo, ter po drugi strani spremembe, ki jih izkustvo sočutja vnaša v način zavedanja in doživljanja sebe. Teoretični del naloge sestavljajo trije vsebinski sklopi. Najprej je prikazan način, na katerega se pojavi sočutje do drugega in v tem izrazi kot motivacijska sila. Sočutje je nato opisano znotraj izkustva budistične kontemplativne tradicije, ki postane tudi pomembna spodbuda raziskovanju in praksam sočutja na Zahodu. Zadnji sklop obravnava pojav sočutja do sebe v mnoštvu izkustvenih vidikov, med njimi tudi v relaciji do načina doživljanja sebe v prisotnosti sočutja in v relaciji do gojenja sočutne prakse, to je v motivaciji in nameri. V raziskavo empiričnem delu naloge so vključene tri udeleženke, ki domačnost in intimnost s svojim doživljanjem gojijo s pomočjo meditacije čuječnosti in preko osebne izkušnje psihoterapevtskega procesa. Raziskava je vodena po pristopu interpretativne fenomenološke analize. Zajema individualno udeležbo kandidatk v 10-dnevnem programu raziskovanja sočutja in kasneje v izvedbi individualnega polstrukturiranega intervjuja. Podatki, zbrani z dnevniki in intervjuji so nato analizirani in predstavljeni preko interpretacije.
Ključne besede: sočutje, odnos do sebe, trpljenje, doživljanje sebe, raziskovanje doživljanja, interpretativna fenomenološka analiza, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 956; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,39 MB)