321. Doživljanje spletne pornografije skozi prizmo navezanosti v odraslostiMitja Žerovc, 2017 Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali doživljanje pornografije skozi prizmo navezanosti v
odraslosti, kar bi lahko pripomoglo k boljšemu razumevanju zanimanja za seksualnost in
seksualno vedenje preko interneta. Živimo v kulturi, kjer sta seks in pornografija vedno bolj
prisotna v življenju ljudi. Pri trženju spolne industrije igra internet nedvomno pomembno vlogo,
saj predstavlja način povezovanja posameznikov med seboj in hkrati vpliva na meje svobode
seksualnih aktivnosti. Sama seksualnost in seksualno vedenje prek interneta sta tako v zadnjih
desetletjih postala nekakšen problem sodobne družbe, saj na posameznika vplivata tako s
psihološkega kot tudi s sociološkega vidika. Dostopanje do pornografije deluje kot epidemija, ki
lahko izolira posamezne družinske člane in zabriše mejo med resničnim spolnim odnosom in
iluzijo. Kaj je tisto, kar dela internetno pornografijo tako privlačno? Različni strokovnjaki, poleg
organskih iščejo vzroke tudi v psiholoških dejavnikih. Ti so pogosto v navzkrižju med tem, kar
je v družbi splošno zakoreninjeno in med tem, kar posameznik tudi zares čuti oziroma doživlja.
Cilj raziskave ni usmerjen v raziskovanje kdaj je nekdo seksualno zasvojen. Pridobljeni odgovori
nam bodo v pomoč k oceni razumevanja povezav med stili navezanosti in uporabo pornografije.
Z izborom takšnega vedenja lahko sklepamo, da negotova ali odklonilna navezanost služi kot
pomoč pri zadovoljevanju temeljnih psihičnih potreb. Predvidevali smo, da bodo anketiranci
imeli v visokem odstotku razviti varen stil navezanosti. Iskanje pornografije je pri njih
drugotnega pomena. Primarna je potreba po spolni stimulaciji z namenom doseganja izpolnitve,
zadovoljstva, fantazij in iskanja novosti. Ključne besede: seksualnost, psihoseksualni razvoj, stili navezanosti, virtualna pornografija, seksualni skript, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 858; Prenosov: 86 Celotno besedilo (2,17 MB) |
322. Kognitivno vedenjska psihoterapija in obsesivno kompulzivna motnjaMaja Volarič, 2017 Opis: V magistrski nalogi sem pisala o obsesivno kompulzivni motnji (OKM), ki se lahko razvije
tako pri moških kot pri ženskah. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da se pojavlja pri 2–3 %
ljudi celotne svetovne populacije. OKM zasledimo v vseh kulturah. Lahko se začne že pri
otrocih, mladostnikih ali mladih odraslih. Razvija se postopoma. Začne se z malo simptomi,
ki jih je sčasoma vedno več in več. Potek je običajno kroničen z izboljšanji in poslabšanji.
Bistveni simptomi OKM so vsiljive, neželjene, ponavljajoče se prisilne misli - obsesije in
rituali - kompulzije. Kompulzije so lahko miselne ali okolici vidni rituali (umivanje, čiščenje,
štetje ...). Obstajajo različne vsebine obsesij in različni načini izvajanja kompulzij. S pomočjo
kompulzij oseba nevtralizira anksioznost in sprosti napetost. OKM je posledica neustreznega
obvladovanja anksioznosti. Povezana je z delovanjem možganov in vpliva na mišljenje,
čustvovanje in vedenje. Za zdravljenje OKM se uporablja zdravljenje s psihoterapijo, ki
vpliva na anatomske spremembe v možganih ter zdravljenje z antidepresivi. Kognitivno
vedenjska terapija (KVT) je najbolj primerna za zdravljenje OKM, predvsem je uspešna
tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva. Oče kognitivno vedenjske terapije je Aaron
Beck. KVT pomaga ljudem razumeti, da med dogodkom in končnimi občutji ter dejanji leži
mišljenje ljudi oziroma njihova prepričanja. Misli, mnenja in pomen, ki ga ljudje pripisujejo
dogodku, porodijo čustvene in vedenjske odzive. KVT in nekatere tehnike tega pristopa sem v
magistrski nalogi podrobno opisala. V raziskovalnem delu pa sem predstavila, kako
kognitivno vedenjski terapevti v terapiji obravnavajo kliente z OKM. Ključne besede: obsesivno kompulzivna motnja, obsesije, kompulzije, anksioznost, kognitivno vedenjska terapija, tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1334; Prenosov: 212 Celotno besedilo (1,17 MB) |
323. Vpliv notranjega lastništva zaposlenih na motivacijo za deloLidija Štorgel, 2017 Opis: Za uspešnost in konkurenčnost podjetja in njegov dolgoročni obstoj, je pomemben človeški
kapital. A, da posameznik sploh opravlja delo in obveznosti, pa tudi, da so slednje vestno
in dobro opravljene, mora imeti določene vzgibe in motivacijo. Zato je ključno, da podjetja
skrbijo za motiviranost zaposlenih, saj taki zaposleni delajo bolje in več, ker se čutijo bolj
pripadajoče podjetju in s tem tudi odgovornejše za (ne)uspeh slednjega. Notranje lastništvo
v podjetjih upošteva te lastnosti in z vključevanjem zaposlenih v lastniško strukturo
omogoča, da zaposleni vidijo v svojem delu večji smisel. Obstajajo različni sistemi, ki
nudijo tovrstno prakticiranje v podjetjih, pri čemer je najuporabnejši sistem ESOP, ki je bil
najprej uveljavljen v ZDA. Zadnja leta pa je moč opaziti porast notranjega lastništva tudi v
Evropi. Slovenija zakonsko s politiko davčnih olajšav spodbuja notranje lastništvo, vendar
je na tem področju še premalo storjenega. Obstajajo številni zakoni, ki podpirajo takšno
prasko lastništva, vendar so slednji nedovršeni. Poleg tega v Sloveniji delujejo številna
zdruţenja, ki opozarjajo na pozitivne vplive lastništva zaposlenih na motivacijo. Na tem
področju so bile opravljene številne raziskave, ki sicer priznavajo pozitiven vpliv, vendar
ni vidna jasna vzorčna povezava. S kvalitativno raziskavo v nalogi smo ugotovili, da
pozitivna povezava med lastništvom zaposlenih in motivacijo resnično obstaja, ni pa
lastništvo nujen faktor za dodatno motivacijo pri delu. Pomembne so razne spodbude s
strani podjetij zaposlenim, kot je na primer moţnost osebnega razvoja. Ključne besede: notranje lastništvo, motivacija, zaposleni, človeški kapital, zakonodaja, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 846; Prenosov: 49 Celotno besedilo (2,22 MB) |
324. Depresivnost pri osebah, odvisnih od alkoholaKarin Mermolja, 2015 Opis: Depresivna motnja in sindrom odvisnosti od alkohola se pogosto pojavljata kot
komorbidni duševni motnji, ki izmenično vplivata na medsebojni razvoj ter otežujeta
učinkovito zdravljenje. Čeprav je velikokrat nejasno, katera motnja je vzrok in katera
posledica, pri osebah, odvisnih od alkohola, na grobo ločimo primarno in sekundarno
depresijo.
Kognitivno-vedenjska teorija temelji na predpostavki, da so miselna izkrivljanja tista,
ki poglabljajo depresijo, zato je psihoterapevtsko delo v prvi vrsti prestrukturiranje
kognitivne strukture posameznika. Tovrstna terapija se odlično aplicira tudi v skupinskem
delu, saj igra pri osebah, ki trpijo za sindromom odvisnosti od alkohola, zelo pomembno
vlogo. Klub zdravljenih alkoholikov bistveno pripomore pri reševanju vsakdanjih problemov
in prispeva k učenju obvladovanja samopomoči v stresnih situacijah, člane spodbuja pri
ohranjanju dolgoročne abstinence ter pomaga pri ponovni vzpostavitvi socialnih, delovnih in
družinskih odnosov. Z uporabo situacij iz realnega življenja in vedenjskih tehnik, v obliki
domačih nalog, posameznik utrjuje na novo usvojene kognitivne principe.
V raziskavi, ki je bila opravljena med člani Kluba zdravljenih alkoholikov, smo iskali
razlike v kognitivni strukturi pri osebah, odvisnih od alkohola, ki kažejo depresivne simptome
in tistimi, ki ne kažejo te simptomatike. Skušali smo razložiti tudi različne življenjske
okoliščine, ki so vprašane posameznike pripeljale v alkoholizem. Ugotovili smo, da so
kognitivne strukture pri osebah, ki so bodisi zaradi primarne depresije bodisi zaradi težkih
življenjskih okoliščin, stresa ali anksioznosti iskali tolažbo v alkoholnih pijačah, zelo
podobne. Ker je pri vseh vprašanih pijača predstavljala tolažbo za slabo počutje, smo potrdili
tudi koncept samozdravljenja depresije z alkoholom.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, depresivna motnja, primarna depresija, sekundarna depresija, vedenjsko-kognitivna teorija, skupinska psihoterapija, Klub zdravljenih alkoholikov, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 880; Prenosov: 48 Celotno besedilo (684,52 KB) |
325. Vpliv kognitivnih konstruktov na pojavljanje in obvladovanje stresaJan Valenčič, 2017 Opis: Ker lahko na stres gledamo z več vidikov, ga posledično tudi različni strokovnjaki različno
definirajo. Stres je normalen odziv na različne situacije in življenjske dogodke, s katerimi se
posamezniki dnevno soočamo. Stres avtorji največkrat opredeljujejo kot psihološki, fiziološki
in vedenjski odgovor na posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privajati na notranje ter
zunanje dražljaje. Stres je rezultat številnih kompleksnih dejavnikov in njihove interakcije,
kot je interakcija med stresorji in zaznavanjem stresa posameznika. Nekateri dogodki so lahko
že sami po sebi boleči, kot je npr. smrt ljubljene osebe ali neozdravljiva bolezen. Večina
stresorjev, s katerimi se posameznik sreča pa so vsakodnevne težave. Njegovo zaznavanje teh
dogodkov je odvisno predvsem od osebne zaznave teh stresorjev. Nekateri ljudje so
uspešnejši pri soočenju s stresnimi situacijami, drugi pa se nanje odzivajo z večjo stopnjo
stresa.
V magistrskem delu smo raziskali kako “vsakodnevni stres” oziroma stres, ki ne izvira iz
življenjsko ogrožajočih stresorjev, kot so soočenje s smrtjo, napad ali življenjsko ogrožajoče
bolezni vpliva na posameznika. S pomočjo kvalitativnega raziskovanjem smo ugotovili
kakšni so kognitivni dejavniki (negativne avtomatske misli, pravila in jedrna prepričanja)
posameznika v stresni situaciji in kako ti vplivajo na pojavljanje in obvladovanje stresa pri
posameznikih. Raziskali smo kako se posamezniki uspešno ali neuspešno soočajo s stresom in
kaj pri tem doživljajo.
Ključne besede: stres, vrste stresa, simptomi stresa, psihološka narava stresa, kognitivna ocena, kognitivno vedenjska terapija, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 964; Prenosov: 91 Celotno besedilo (1,66 MB) |
326. Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapijiJaka Čokl, 2018 Opis: Magistrska naloga z naslovom Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji predstavlja
teoretično in empirično raziskavo metakognicije ter njenega odnosa s kognitivno-vedenjsko
terapijo. Naloga se deli na dva dela. V prvem, teoretičnem delu predstavim metakognicijo ter
njene ožje in širše pojme, ki se navezujejo nanjo. Tako naloga poleg metakognicije vsebuje
krajšo predstavitev samoreflektivne zavesti, mindsight ali notranjega pogleda po Sieglu
(2010), vpogleda, projeciranega jaza, metakognitivne regulacije z njenimi komponentami,
osnov metakognitivne terapije in metakognicije z anatomskega vidika. Predstavim tudi
obstoječi osnovni kognitivni model, v katerega na novo umestim metakognicijo. Vsi našteti
elementi so med seboj sorodni in predstavljeni v povezavi z metakognicijo.
V drugem, empiričnem delu magistrske naloge zastavim raziskovalni vprašanji, ki izhajata iz
teoretičnega dela naloge in s katerima skušam zajeti bistvo naslovnega problema. V
nadaljevanju postavim hipotezi, ki povzemata moje ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega
dela naloge ter odgovorita na zastavljeni raziskovalni vprašanji. Empirični del vsebuje
kvalitativno analizo polstrukturiranega intervjuja z osebo, ki je imela s psihoterapijo pozitivno
izkušnjo. Tak izbor se mi zdi smiseln, ker želim opazovati komponente metakognicije in
sorodnih pojmov, ki se direktno ali indirektno pojavljajo v več fazah celotnega okrevanja.
Prednost izbora je tudi v tem, da je okrevanje že za intervjuvano osebo, ker tako lahko laže
reflektira dogajanje v času okrevanja. V kvalitativni analizi intervjuja, ki je potekala v šestih
fazah po postopku Lamut in Macur (2012), sem poiskal pojme, ki zajemajo metakognicijo ali
njene sorodne pojave, in jih razvrstil v različne kategorije metakognicije. V nadaljevanju
izpeljem odnose med šestimi postavljenimi kategorijami metakognicije in kognitivno-vedenjske terapije. Nalogo zaključim s povzetkom ugotovitev, kje in kako vstopa
metakognicija v kognitvno-vedenjsko terapijo in s tem dopolnim njen obstoječi model. Ključne besede: metakognicija, kognitivno-vedenjska terapija, upravljanje, nadziranje, metakognitivna regulacija, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 965; Prenosov: 32 Celotno besedilo (0,00 KB) Gradivo ima več datotek! Več...
|
327. Strategije samopomoči pri obvladovanju anksioznostiEva Manfreda, 2017 Opis: Anksioznost je doživeta kot pretiran strah, kot odziv na bolj ali manj nepomembne dražljaje.
Simptomi anksioznosti se izražajo na telesni, čustveni, miselni in vedenjski ravni. Na telesni
ravni se kažejo kot povišana vzburjenost simpatičnega živčevja; na miselni ravni kot rigidno,
zaskrbljeno, katastrofično razmišljanje; na čustveni ravni osebo spremlja napetost in hromeč
strah, na vedenjski ravni pa uporablja varna vedenja izogibanja, pretiranega nadzora in
pretirane zaskrbljenosti. Anksioznost vzdržuje strah pred ponovnim napadom anksioznosti in
neželenimi posledicami, ki bi jih to stanje lahko povzročilo. Opisane vrste anksioznosti so:
obsesivno kompulzivna motnja, posttravmatska stresna motnja, socialna anksioznost, fobije,
panična motnja in generalizirana anksiozna motnja. Kako bo anksioznost vplivala na življenje
posameznika, je odvisno od odnosa, ki ga razvije do nje. Posameznik lažje shaja z njo, če
sprejme svoja anksiozna in panična doživljanja, ne da bi jih zavračal ali se jim izogibal.
Opisali smo različne možne strategije samopomoči, kot so izpostavljanje, tehnike sprostitve,
preusmerjanja pozornosti, prepoznavanja avtomatskih misli in ustvarjanja alternativnih
interpretacij dogodkov. Z raziskavo smo potrdili domnevo, da posamezniki poskušajo omiliti
doživljanje tesnobe z uporabo bolj ali manj uspešnih načinov spopadanja z njo. Spontano
razvijejo in uporabljajo tehnike samopomoči, podobne tem, ki so v literaturi teoretično
obdelane in se uporabljajo v psihoterapiji. Posamezniki, ki pri spopadanju s svojo
anksioznostjo v večji meri uporabljajo strategije samopomoči in v manjši meri varna vedenja,
so pri obvladovanju svojih težav z anksioznostjo oziroma življenja bolj uspešni. Ključne besede: anksioznost, samopomoč, strategije, reševanje problemov, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1139; Prenosov: 89 Celotno besedilo (1,02 MB) |
328. Osebe z duševno motnjo depresija ter njihovo vključevanje v socialno in delovno okoljeDragica Pavšič Gerenčer, 2014 Opis: Predmet magistrskega dela so raziskovalna vprašanja, kako se osebe s težavami v duševnem
zdravju vključujejo v socialno in delovno okolje, s kakšnimi težavami se srečujejo pri delu,
kako je z njihovo zaposljivostjo in kako jih delodajalci sprejemajo. Pri raziskavi so sodelovale
osebe, ki imajo diagnosticirano depresijo ter delodajalca, ki take osebe zaposlujeta.
V uvodu naloge je opisana depresija, njeni znaki in vrste. V naslednjem poglavju so prikazani
različni vidiki družbene vključenosti oseb z depresijo. Posebej je opisana socialna vključenost
oziroma izključenost in stigmatiziranost teh oseb. V tretjem poglavju so navedeni načini
zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju in državnega spodbujanja njihovega
zaposlovanja. Pri raziskavi je uporabljana metoda strukturiranega intervjuja. Ugotovitve
raziskave so potrdile, da so osebe z depresijo zaposlene na nižjih plačanih delovnih mestih, da
so težje zaposljive kot zdrave osebe in da je stigmatiziranost teh oseb še vedno prisotna.
Delodajalci so prepričani, da so taki ljudje manj učinkoviti in zanesljivi in so pogosto na
bolniškem dopustu, zato jih v času gospodarske krize ne zaposlujejo več. Možnost zaposlitve
takih oseb je socialno podjetništvo, ki predstavlja velik razvojni potencial v Sloveniji. Ključne besede: depresija, zaposlitev, socialna vključenost, stigma, socialno podjetništvo Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 965; Prenosov: 92 Celotno besedilo (1,11 MB) |
329. Mladi in kriza smisla življenjaDarja Kalamar, 2015 Opis: Vprašanje o smislu življenja je še posebej prisotno med mladimi, saj gre za življenjsko
obdobje, ko sprejemajo najpomembnejše življenjske odločitve. Pod težo pomembnih
življenjskih vprašanj in dodatno obremenitvijo morebitnih napačnih življenjskih odločitev se
lahko pojavi občutek nesmiselnosti življenja. Ta pojav Viktor E. Frankl imenuje bivanjski
vakuum ali eksistencialna kriza. Pri tem ne gre za neko bolezensko stanje, temveč je to lahko
nek simptom oziroma pokazatelj, da je v življenju posameznika nekaj narobe. Bivanjski
vakuum lahko vodi tudi do razvoja noogenih nevroz. V nalogi predstavimo teoretične osnove
in rezultate raziskave, v kolikšni meri imajo mladi v Sloveniji osmišljeno svoje življenje. Pri
izvedbi raziskave smo se zgledovali po nekaterih znanih raziskavah o bivanjskem vakuumu in
uporabili Purpose in life oz. PIL-test, ki smo mu dodali nekaj lastnih vprašanj. Ugotovili smo,
da so različne težave pri iskanju zaposlitve in različne oblike socialne izključenosti dejavniki,
ki povečajo verjetnost pojavitve bivanjskega vakuuma pri mladih med 20. in 30. letom
starosti v Sloveniji. Ključne besede: smisel življenja, kriza, bivanjski vakuum, mladi, logoterapija, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1311; Prenosov: 143 Celotno besedilo (1,12 MB) |
330. Psihološka priprava športnikaDamjan Verhovc, 2016 Opis: Psihološka priprava v športu postaja ena ključnih strategij za izboljšanje tekmovalnega rezultata
posameznega športnika in športnih ekip. Svetovalni in pedagoški proces sta bistvena pristopa,
ki se uporabljata pri tovrstni pripravi športnika. Tehnike in metode psihološke priprave v športu
so večinoma tehnike kognitivno vedenjske terapije, kar pomeni, da gre pri svetovanju oziroma
pri delu s športnikom za znanstveno podprt strokovni proces. Cilj magistrske naloge je ugotoviti
ali je tehnika vizualizacije učinkovito sredstvo pri doseganju boljšega rezultata. V prvem torej
teoretičnem delu s pomočjo pridobljenih podatkov iz strokovne literature najprej opišemo
razvoj in opredelitev psihologije športa ter predstavimo svetovanje in pedagoški proces v
psihični pripravi športnikov. V nadaljevanju opišemo pomen koncentracije, motivacije,
samopodobe, samozaupanja in samozavesti ter vpliv in značilnosti mentalnih stanj kot sta
anksioznost in stres v športu. V zadnjem delu teoretičnega dela predstavimo psihološko
pripravo, predtekmovalno in tekmovalno stanje ter podrobneje opišemo uporabo tehnik in
metod, ki se uporabljajo v psihološki pripravi športnika. V empiričnem delu predstavimo
rezultate analize, ki so bili zbrani s polstrukturiranim intervjujem. V raziskavi smo izvedli pet
intervjujev s košarkarji, ki so se udeležili treninga vizualizacije. Z analizo predstavljenih
podatkov in rezultatov smo odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje ali tehnika
vizualizacije vpliva na izboljšanje športnega rezultata. Ključne besede: psihologija športa, psihološke priprave, vizualizacija, slikovne predstave, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1216; Prenosov: 129 Celotno besedilo (1,30 MB) |