Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrski nalogi sem pisala o obsesivno kompulzivni motnji (OKM), ki se lahko razvije tako pri moških kot pri ženskah. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da se pojavlja pri 2–3 % ljudi celotne svetovne populacije. OKM zasledimo v vseh kulturah. Lahko se začne že pri otrocih, mladostnikih ali mladih odraslih. Razvija se postopoma. Začne se z malo simptomi, ki jih je sčasoma vedno več in več. Potek je običajno kroničen z izboljšanji in poslabšanji. Bistveni simptomi OKM so vsiljive, neželjene, ponavljajoče se prisilne misli - obsesije in rituali - kompulzije. Kompulzije so lahko miselne ali okolici vidni rituali (umivanje, čiščenje, štetje ...). Obstajajo različne vsebine obsesij in različni načini izvajanja kompulzij. S pomočjo kompulzij oseba nevtralizira anksioznost in sprosti napetost. OKM je posledica neustreznega obvladovanja anksioznosti. Povezana je z delovanjem možganov in vpliva na mišljenje, čustvovanje in vedenje. Za zdravljenje OKM se uporablja zdravljenje s psihoterapijo, ki vpliva na anatomske spremembe v možganih ter zdravljenje z antidepresivi. Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je najbolj primerna za zdravljenje OKM, predvsem je uspešna tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva. Oče kognitivno vedenjske terapije je Aaron Beck. KVT pomaga ljudem razumeti, da med dogodkom in končnimi občutji ter dejanji leži mišljenje ljudi oziroma njihova prepričanja. Misli, mnenja in pomen, ki ga ljudje pripisujejo dogodku, porodijo čustvene in vedenjske odzive. KVT in nekatere tehnike tega pristopa sem v magistrski nalogi podrobno opisala. V raziskovalnem delu pa sem predstavila, kako kognitivno vedenjski terapevti v terapiji obravnavajo kliente z OKM.
Ključne besede: obsesivno kompulzivna motnja, obsesije, kompulzije, anksioznost, kognitivno vedenjska terapija, tehnika izpostavljanja in preprečevanje odziva, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1334; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Depresivna motnja in sindrom odvisnosti od alkohola se pogosto pojavljata kot komorbidni duševni motnji, ki izmenično vplivata na medsebojni razvoj ter otežujeta učinkovito zdravljenje. Čeprav je velikokrat nejasno, katera motnja je vzrok in katera posledica, pri osebah, odvisnih od alkohola, na grobo ločimo primarno in sekundarno depresijo. Kognitivno-vedenjska teorija temelji na predpostavki, da so miselna izkrivljanja tista, ki poglabljajo depresijo, zato je psihoterapevtsko delo v prvi vrsti prestrukturiranje kognitivne strukture posameznika. Tovrstna terapija se odlično aplicira tudi v skupinskem delu, saj igra pri osebah, ki trpijo za sindromom odvisnosti od alkohola, zelo pomembno vlogo. Klub zdravljenih alkoholikov bistveno pripomore pri reševanju vsakdanjih problemov in prispeva k učenju obvladovanja samopomoči v stresnih situacijah, člane spodbuja pri ohranjanju dolgoročne abstinence ter pomaga pri ponovni vzpostavitvi socialnih, delovnih in družinskih odnosov. Z uporabo situacij iz realnega življenja in vedenjskih tehnik, v obliki domačih nalog, posameznik utrjuje na novo usvojene kognitivne principe. V raziskavi, ki je bila opravljena med člani Kluba zdravljenih alkoholikov, smo iskali razlike v kognitivni strukturi pri osebah, odvisnih od alkohola, ki kažejo depresivne simptome in tistimi, ki ne kažejo te simptomatike. Skušali smo razložiti tudi različne življenjske okoliščine, ki so vprašane posameznike pripeljale v alkoholizem. Ugotovili smo, da so kognitivne strukture pri osebah, ki so bodisi zaradi primarne depresije bodisi zaradi težkih življenjskih okoliščin, stresa ali anksioznosti iskali tolažbo v alkoholnih pijačah, zelo podobne. Ker je pri vseh vprašanih pijača predstavljala tolažbo za slabo počutje, smo potrdili tudi koncept samozdravljenja depresije z alkoholom.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, depresivna motnja, primarna depresija, sekundarna depresija, vedenjsko-kognitivna teorija, skupinska psihoterapija, Klub zdravljenih alkoholikov, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 880; Prenosov: 48
Celotno besedilo (684,52 KB)

Opis: Magistrska naloga z naslovom Vloga metakognicije v kognitivno-vedenjski terapiji predstavlja teoretično in empirično raziskavo metakognicije ter njenega odnosa s kognitivno-vedenjsko terapijo. Naloga se deli na dva dela. V prvem, teoretičnem delu predstavim metakognicijo ter njene ožje in širše pojme, ki se navezujejo nanjo. Tako naloga poleg metakognicije vsebuje krajšo predstavitev samoreflektivne zavesti, mindsight ali notranjega pogleda po Sieglu (2010), vpogleda, projeciranega jaza, metakognitivne regulacije z njenimi komponentami, osnov metakognitivne terapije in metakognicije z anatomskega vidika. Predstavim tudi obstoječi osnovni kognitivni model, v katerega na novo umestim metakognicijo. Vsi našteti elementi so med seboj sorodni in predstavljeni v povezavi z metakognicijo. V drugem, empiričnem delu magistrske naloge zastavim raziskovalni vprašanji, ki izhajata iz teoretičnega dela naloge in s katerima skušam zajeti bistvo naslovnega problema. V nadaljevanju postavim hipotezi, ki povzemata moje ugotovitve iz teoretičnega in empiričnega dela naloge ter odgovorita na zastavljeni raziskovalni vprašanji. Empirični del vsebuje kvalitativno analizo polstrukturiranega intervjuja z osebo, ki je imela s psihoterapijo pozitivno izkušnjo. Tak izbor se mi zdi smiseln, ker želim opazovati komponente metakognicije in sorodnih pojmov, ki se direktno ali indirektno pojavljajo v več fazah celotnega okrevanja. Prednost izbora je tudi v tem, da je okrevanje že za intervjuvano osebo, ker tako lahko laže reflektira dogajanje v času okrevanja. V kvalitativni analizi intervjuja, ki je potekala v šestih fazah po postopku Lamut in Macur (2012), sem poiskal pojme, ki zajemajo metakognicijo ali njene sorodne pojave, in jih razvrstil v različne kategorije metakognicije. V nadaljevanju izpeljem odnose med šestimi postavljenimi kategorijami metakognicije in kognitivno-vedenjske terapije. Nalogo zaključim s povzetkom ugotovitev, kje in kako vstopa metakognicija v kognitvno-vedenjsko terapijo in s tem dopolnim njen obstoječi model.
Ključne besede: metakognicija, kognitivno-vedenjska terapija, upravljanje, nadziranje, metakognitivna regulacija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 965; Prenosov: 32
Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Predmet magistrskega dela so raziskovalna vprašanja, kako se osebe s težavami v duševnem zdravju vključujejo v socialno in delovno okolje, s kakšnimi težavami se srečujejo pri delu, kako je z njihovo zaposljivostjo in kako jih delodajalci sprejemajo. Pri raziskavi so sodelovale osebe, ki imajo diagnosticirano depresijo ter delodajalca, ki take osebe zaposlujeta. V uvodu naloge je opisana depresija, njeni znaki in vrste. V naslednjem poglavju so prikazani različni vidiki družbene vključenosti oseb z depresijo. Posebej je opisana socialna vključenost oziroma izključenost in stigmatiziranost teh oseb. V tretjem poglavju so navedeni načini zaposlovanja oseb s težavami v duševnem zdravju in državnega spodbujanja njihovega zaposlovanja. Pri raziskavi je uporabljana metoda strukturiranega intervjuja. Ugotovitve raziskave so potrdile, da so osebe z depresijo zaposlene na nižjih plačanih delovnih mestih, da so težje zaposljive kot zdrave osebe in da je stigmatiziranost teh oseb še vedno prisotna. Delodajalci so prepričani, da so taki ljudje manj učinkoviti in zanesljivi in so pogosto na bolniškem dopustu, zato jih v času gospodarske krize ne zaposlujejo več. Možnost zaposlitve takih oseb je socialno podjetništvo, ki predstavlja velik razvojni potencial v Sloveniji.
Ključne besede: depresija, zaposlitev, socialna vključenost, stigma, socialno podjetništvo
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 965; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Psihološka priprava v športu postaja ena ključnih strategij za izboljšanje tekmovalnega rezultata posameznega športnika in športnih ekip. Svetovalni in pedagoški proces sta bistvena pristopa, ki se uporabljata pri tovrstni pripravi športnika. Tehnike in metode psihološke priprave v športu so večinoma tehnike kognitivno vedenjske terapije, kar pomeni, da gre pri svetovanju oziroma pri delu s športnikom za znanstveno podprt strokovni proces. Cilj magistrske naloge je ugotoviti ali je tehnika vizualizacije učinkovito sredstvo pri doseganju boljšega rezultata. V prvem torej teoretičnem delu s pomočjo pridobljenih podatkov iz strokovne literature najprej opišemo razvoj in opredelitev psihologije športa ter predstavimo svetovanje in pedagoški proces v psihični pripravi športnikov. V nadaljevanju opišemo pomen koncentracije, motivacije, samopodobe, samozaupanja in samozavesti ter vpliv in značilnosti mentalnih stanj kot sta anksioznost in stres v športu. V zadnjem delu teoretičnega dela predstavimo psihološko pripravo, predtekmovalno in tekmovalno stanje ter podrobneje opišemo uporabo tehnik in metod, ki se uporabljajo v psihološki pripravi športnika. V empiričnem delu predstavimo rezultate analize, ki so bili zbrani s polstrukturiranim intervjujem. V raziskavi smo izvedli pet intervjujev s košarkarji, ki so se udeležili treninga vizualizacije. Z analizo predstavljenih podatkov in rezultatov smo odgovorili na zastavljeno raziskovalno vprašanje ali tehnika vizualizacije vpliva na izboljšanje športnega rezultata.
Ključne besede: psihologija športa, psihološke priprave, vizualizacija, slikovne predstave, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1216; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,30 MB)