61. BIOLOŠKI IN PSIHOSOCIALNI VPLIV NA NASTANEK MEJNE OSEBNOSTNE MOTNJEŠpela Topolnik, 2023 Opis: Mejno osebnostno motnjo zaznamuje kompleksna klinična slika, to je predvsem visoka mera impulzivnosti, afektivne nestabilnosti, kognitivnih distorzij in samopoškodbenega vedenja. Kompleksna je še etiologija, ki preko psihosocialnih dejavnikov vključuje travmatične izkušnje, predvsem mnogotero zlorabo (spolna zloraba, verbalna zloraba in fizična zloraba), duševne motnje v družini, vpliv matere z mejno osebnostno motnjo na otroka, neprilagojeno starševstvo, odraščanje brez bioloških staršev, ločitev staršev, brezposelnost na strani mater, hujša bolezenska stanja v času otroštva in telesna oviranost. Na drugi strani pa ima velik vpliv še biologija, ključne so spremembe v strukturi možganov, nevrotransmiterjih in genetika.
Ključne besede: mejna osebnostna motnja, pregled literature, psihično zdravje, psihosocialni dejavniki, biološki dejavniki, družina, možgani
Objavljeno: 14.10.2023; Ogledov: 386; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (810,28 KB) |
62. Duševno zdravje in socialno življenje uporabnikov ŠENT Celeia Celje v času epidemije COVID-19Aleksander Klobčar, 2023 Opis: Verjetno je marsikdo izmed nas že slišal za izraz "Slika je vredna tisoč besed". Potemtakem je okus nečesa vreden tisoč slik, izkušnja pa tisoč okusov. Besede, kot so virus, okužbe, epidemija, karantena, za nas niso popolna tujka. Pomnimo le, kako aktualna je v svojih dneh bila ptičja gripa ali virus ebola. Na lastne oči smo lahko prek televizije spremljali, kakšne posledice so za seboj pustile te grozote in kako je to udarilo tamkajšnje ljudi.
Širile so se govorice, da bo morda to doseglo tudi nas in kako se bomo morali na to prilagoditi. Toda na koncu smo državljani Slovenije in večine sveta ostali le opazovalci. Z našim življenjem smo nadaljevali kot vedno, morda smo na trenutke samo zagnali kakšno manjšo paniko, dokler nas ni dosegel glavni udar.
Med ljudmi, ki so se znašli v tej situaciji, so tudi uporabniki dnevnega centra ŠENT Celeia Celje. V naši diplomski nalogi nas je zanimalo, kakšen učinek je imela epidemija na duševno zdravje in socialno življenje teh uporabnikov v obdobju lockdowna, kako uporabniki gledajo na to ter kakšne posledice je to pustilo.
Za raziskavo smo izdelali spletno anketo, ki je bila povečini sestavljena iz zaprtih vprašanj, nekaj vprašanj pa je tudi vključevalo različne stopnje intenzitete pri odgovorih. Pri tej anketi je sodelovalo 25 uporabnikov (12 moških, 13 žensk), ki so aktivni obiskovalci ŠENT-a.
Glavne ugotovitve, do katerih smo prišli, so, da je epidemija COVID-19 igrala veliko vlogo pri spremembah in stanju uporabnikov, kar se tiče duševnega zdravja in socialnega življenja, ter njihovih odzivih na to.
Ključne besede: COVID-19, epidemija, ŠENT, težave v duševnem zdravju, socialno življenje
Objavljeno: 14.10.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,72 MB) |
63. PREKOMERNA UPORABA ZASLONOV PRI OTROCIH IN SPOPADANJE STARŠEV Z OMEJITVAMI UPORABE LE-TEH.Ema Horvat, 2023 Opis: V današnjem hitro spreminjajočem se digitalnem svetu smo priča nenehnemu napredku tehnologije, ki je postala osrednji del vsakodnevnega življenja. Digitalne naprave, kot so pametni telefoni, tablice, računalniki in televizorji, so postale nepogrešljiv spremljevalec tako za otroke kot odrasle. Tehnološki napredek je prinesel številne koristi, ki so izboljšale naš način življenja, hkrati pa so se pojavili tudi izzivi in pomisleki, zlasti v vzgoji otrok, ki so še vedno v razvoju.
Diplomska naloga se osredotoča na prekomerno uporabo zaslonov pri otrocih in na vlogo, ki jo imajo starši pri obvladovanju tega izziva. Otroci odraščajo v digitalni dobi, obkroženi z digitalnimi napravami, kar postavlja starše pred pomembno nalogo: kako uravnotežiti otrokovo uporabo tehnologije z drugimi pomembnimi vidiki njihovega razvoja.
V našem delu smo raziskovali, kako se starši spopadajo s prekomerno uporabo zaslonov pri svojih otrocih. Opravili smo poglobljene intervjuje z osmimi mamami, ki imajo otroke v starosti med 6 in 9 let, ter analizirali njihove odgovore. Raziskali smo, kakšno znanje imajo starši o škodljivosti zaslonov, kako se izobražujejo na tem področju, katere pozitivne in negativne vplive opažajo pri svojih otrocih ter kako se spopadajo z izzivi, ki jih prinaša digitalna doba.
V empiričnem delu bomo predstavili ključne ugotovitve iz naše raziskave, ki bodo prispevale k razpravi o pomembnosti vzpostavljanja uravnoteženega razmerja med digitalno tehnologijo in otrokovim razvojem. Raziskava poudarja, da so postavljene omejitve in doslednost ključni koraki pri obvladovanju negativnih posledic prekomerne uporabe zaslonov. Starši, ki se aktivno vključujejo v otrokovo uporabo digitalnih naprav, lahko pomagajo svojim otrokom razviti uravnotežen odnos s tehnologijo. Rezultati raziskave razkrivajo, da se starši spopadajo z izzivi, kot so rutina, izsiljevanje, vpliv vrstnikov, zasvojenost, časovna stiska in izguba avtoritete.
Ključne besede: otroci, zasloni, starši, omejitve, ovire, slabe posledice, dobre posledice
Objavljeno: 13.10.2023; Ogledov: 350; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,45 MB) |
64. Motivacija za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklicaPetra Škabar, 2023 Opis: Raziskali smo motivacijo za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica in se spraševali o vplivu osebnostnih lastnosti in otroštva na izbiro dotične poklicne poti. Številni avtorji poudarjajo nevarnost nezavedanja lastnih motivov za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica in vpliva terapevtovih osebnostnih lastnosti tako na izid psihoterapije, kot tudi na terapevtsko alianso. Med bolj raziskana področja pa štejemo vpliv terapevtovega otroštva na izbiro poklicne poti na področju pomoči sočloveku, kjer avtorji izpostavljajo direktno povezavo med terapevtovim otroštvom in motivacijo za izbiro poklica v svetovanju ali psihoterapiji. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo na vzorcu osmih psihoterapevtov preverjali motivacijo za izbiro psihoterapevtskega poklica, udeleženci pa so se samoocenjevali tudi na podlagi vprašalnika Velikih pet (BFI), prevedenega iz angleškega jezika. Potrdili smo pomembnost medosebnih razlik pri identifikaciji motivatorjev za izbiro psihoterapevtskega poklica, med ključnimi motivatorji pa smo zaznali altruizem, željo po pomoči sočloveku in željo drugim nuditi to, kar sami nismo imeli. Osebnostne lastnosti, kot so sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost, so se izkazale kot pomembne pri odločevalnem procesu izbire poklica psihoterapije ali svetovanja, medtem ko eksplicitnih učinkov pri faktorjih ekstravertnosti ni bilo zaznavati. Raziskava med drugim poudarja tudi pomemben vpliv tako pozitivnih, kot tudi negativnih izkušenj iz otroštva na motivacijo za izbiro poklica psihoterapije ali svetovanja, pri čemer je večina udeležencev poročala o negativnih izkušnjah iz otroštva. Raziskava odpira številne priložnosti za nadaljnje raziskovanje na področju motivacije za izbiro psihoterapevtskega ali svetovalnega poklica, osebnosti terapevtov in vpliva otroštva na izbiro poklicne poti na področju pomoči sočloveku. Razumevanje teh faktorjev lahko prispeva k boljšemu usmerjanju na področju karierne izbire in razvoju bolj učinkovitih programov usposabljanja za prihodnje generacije psihoterapevtov in svetovalcev.
Ključne besede: motivacija, osebnostne lastnosti, psihoterapevt, svetovalec, izbira poklicne poti
Objavljeno: 11.10.2023; Ogledov: 399; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,10 MB) |
65. Nevarnosti družbenih omrežij in njihova povezava z razvojem duševnega zdravja pri mladihSara Ferlič, 2023 Opis: Družbena omrežja na prvi pogled delujejo kot uporabno orodje vsakdanjega življenja. A se ne zavedamo, kako so nam v zadnjih letih popolnoma spremenila naravo, kvantiteto in kakovost naših socialnih interakcij. Uporaba družbenih omrežij med mladimi je veliko večja kot pri starejših generacijah. Digitalna identiteta je postala celo bolj pomembna od fizične, zlasti pa lahko to opazimo pri mladostnikih. Mladostništvo je obdobje, v katerem se mladostnikom dogajajo velike spremembe na telesni, čustveni, intelektualni in vedenjski ravni. Prav tako je to obdobje, ko iščejo sebe, radi raziskujejo in preizkušajo nove stvari, si postavljajo izzive ter, ko se jim oblikuje samopodoba, vrednote ter morala. Še preden se dobro prebudimo, že sežemo po telefonu in novostih na naši priljubljeni platformi družbenih omrežij. Uporaba družbenih omrežij v mladostništvu lahko negativno vpliva na zdravje in razvoj. Čeprav večina mladostnikov poroča, da družbena omrežja pozitivno vplivajo na njihovo življenje, je v raziskovalni literaturi opisanih več negativnih povezav z družbenimi omrežji.
Diplomska naloga raziskuje nevarnosti družbenih omrežij in njihovo povezavo z razvojem duševnega zdravja pri mladih. V teoretičnem delu naloge smo na podlagi prebrane literature dokazovali obstoj pozitivne povezave med nevarnostmi družbenih omrežij in razvojem duševnega zdravja pri mladostnikih. V drugem delu oziroma empiričnem delu raziskovalne naloge pa smo s pomočjo kvantitativne metodologije to poskusili dokazati. Rezultati, ki smo jih pridobili z anketnim vprašalnikom, so nam pokazali, da se večina mladostnikov ne zaveda nevarnosti uporabe družbenih omrežij.
Ključne besede: Mladostništvo, družbena omrežja, duševno zdravje, nevarnosti, preventiva
Objavljeno: 10.10.2023; Ogledov: 485; Prenosov: 48
Celotno besedilo (919,14 KB) |
66. UPORABA DRUŽBENIH OMREŽIJ IN DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH ODRASLIHManca Hrovat, 2023 Opis: Družbena omrežja so zadnje desetletje po celotnem svetu že zelo razširjena. Uporaba le teh pa ima svoje prednosti in slabosti. V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo družbenih omrežij s poudarkom na duševnem zdravju mladih odraslih.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili družbena omrežja in katera so trenutno najbolj popularna, nato kako so družbena omrežja povezana z duševnim zdravjem mladih ter predstavili negativne in pozitivne vidike uporabe družbenih omrežij, kako so družbena omrežja povezana z izobraževanjem, dotaknili pa smo se tudi uporabe družbenih omrežij v času covida ter raziskali spletno nasilje in zaslonsko zasvojenost.
V empiričnem delu smo zajeli pristope, metode in tehnike ter opisali vzorec našega raziskovanja. Pri pisanju diplomske naloge smo se odločili za kvalitativno fenološko paradigmo raziskovanja z vprašalnikom in izvedbo intervjujev. Uporabili smo delno strukturirani tip intervjuja. Naša metoda vzorčenja je namensko vzorčenje. Izvedli smo 6 polstrukturiranih intervjujev z udeleženci, starimi med 18 in 24 let. Intervjuje smo kodirali v kodirni tabeli po sklopih in jim določili pojme in kategorije.
Vprašanja so se nanašala na to, kdaj so se kandidati prvič srečali z družbenimi omrežji in katera družbena omrežja uporabljajo, v kakšne namene uporabljajo družbena omrežja, družbena omrežja in izobraževanje, družbena omrežja in covid, njihovo doživljanje ob uporabi, raziskovali smo tudi, ali so kdaj prekomerno uporabljali omrežja in kako uporabo omejiti ter če so kdaj doživeli spletno nasilje. Ugotovili smo, da naši kandidati v večini ne doživljajo nič pretirano negativnega, več ali manj so poročali o težavah s samopodobo zaradi perfekcionizma, ki se pojavlja na družbenih omrežjih. Večina uporablja družbena omrežja za komunikacijo, izobraževanje in branje novic. Ugotovili smo, da je spletnega nasilja res ogromno in se pojavlja v več oblikah, npr. kot izsiljevanje, posmehovanje, žaljivi komentarji, grožnje … Pri tem, kako omejiti uporabo družbenih omrežij, pa smo ugotovili, da bi morali starši narediti največ.
Za nadaljnjo raziskavo bi bilo potrebno povečati vzorec in v raziskavo vključiti tudi mladostnike ter osebe s težavami z duševnim zdravjem in LGBTQ+ skupnost.
Ključne besede: družbena omrežja, zaslonska zasvojenost, duševno zdravje, mladi odrasli, izobraževanje, spletno nasilje, covid-19.
Objavljeno: 10.10.2023; Ogledov: 462; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,74 MB) |
67. UPORABA GAMA-HIDROKSIBUTIRATA MED HOMOSEKSUALNIMI MOŠKIMI V SLOVENIJILea Bolka, 2023 Opis: V diplomskem delu raziskujemo uporabo psihoaktivne substance, imenovane gama-hidroksibutirat, znotraj LGBT skupnosti, natančneje med homoseksualnimi moškimi. Na podlagi obstoječe literature na tem področju smo raziskali teorije, povezane z večjo občutljivostjo homoseksualnih moških k podvrženosti prekomerne rabe psihoaktivnih substanc. Natančneje smo se osredotočali na gama-hidroksibutirat (GHB), saj smo, tudi na podlagi teoretičnih izhodišč, opazili, da se substanca pogosto uporablja med homoseksualnimi moškimi. Gre za depresor centralnega živčnega sistema, ki v manjših dozah deluje kot poživilo. Povzroča evforijo, povečano energijo in družabnost, hkrati pa poveča libido. Substanca je izredno občutljiva na doziranje, v večjih dozah lahko povzroči omotico, zaspanost, bruhanje in izgubo zavesti. Zaradi teh učinkov se uporablja tudi v namene posilstva. Substanca povzroča tudi psihično in fizično odvisnost.
Izvedli smo kvalitativno raziskavo, s pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo raziskali, kakšne izkušnje in posledice imajo uporabniki GHB-ja, ki se identificirajo kot homoseksualni moški, pri nas. Rezultati empiričnega dela naloge potrjujejo teoretična izhodišča, da je uporaba GHB-ja kljub stigmi, povezani z njim, vseeno precej popularna, sploh v namene priložnostnih spolnih odnosov. Vsi uporabniki so poročali tako o pozitivnih kot negativnih izkušnjah, ne glede na svojo naklonjenost substanci. Po mnenju udeležencev raziskave je GHB precej razširjen na specifično raziskani kohorti homoseksualnih moških pri nas. Vsi udeleženci menijo, da ima njegova uporaba negativen vpliv, bodisi zaradi zasvojenosti, posledic predoziranja ali nezmožnosti doživljanja spolnosti brez uporabe te substance.
Menimo, da je tematika aktualna, saj je po omejenih statističnih podatkih raba substance v porastu, ozaveščenost splošne javnosti pa je majhna. Z diplomskim delom bi želeli spodbuditi, da se nekoliko zmanjša tveganje za nastop odvisnosti, in bolj ozavestiti splošno javnost o problematiki, povezani s substanco, ki je sicer najbolj prevalentna znotraj te specifične subkulture, a še zdaleč ni omejena le nanjo.
Ključne besede: GHB, gama-hidroksibutirat, homoseksualnost, zloraba drog, zasvojenost, LGBT, kemseks
Objavljeno: 10.10.2023; Ogledov: 386; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,35 MB) |
68. Priložnosti in omejitve meritokracije za celovit družbeni razvoj v kontekstu družbe znanjaMaruša Gorišek, 2022 Opis: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih
družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega
ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za
družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni
princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo
opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve.
V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot
koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih
ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava
mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da
lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe
meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do
znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije.
Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih
intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih
principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v
različnem obsegu in na različne načine.
Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe
poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo
različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19.
Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak
vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke.
Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z
njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije
znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v
sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb.
Ključne besede: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 323; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,69 MB) |
69. SMERNICE ZA IZDELAVO CELOSTNE STRATEGIJE E-MOBILNOSTI V OBČINI BRDASebastjan Arčon, 2023 Opis: Trenutno se v svetu daje veliko pozornosti v trajnostni razvoj, katere del je e-mobilnost. Smernice Evropske unije so jasno zastavljene v smer za doseganje brezogljične družbe v čim večji meri. Te naj bi se uresničile do leta 2050. Eden izmed ključnih dejavnikov trajnostnega razvoja na področju zelenega preboja je promet, ki v veliki meri lahko pripomore k zagotavljanju kakovosti nizkoogljične družbe.
Delček tega so tudi lokalne skupnosti, ki z vlaganjem v e-mobilnost prispevajo k uresničevanju zadanih ciljev Evropske unije. S sledenjem zastavljenih smernic, ki jih je postavila Evropska unija na obravnavanem področju, prispevajo k zmanjševanju emisij CO2 in s tem tudi k zmanjševanju globalnega segrevanja. E-mobilnost je trenutno panoga, ki je v visokem porastu, vendar pa se še vedno pojavlja mnogo neznank in ovir, s katerimi se srečujejo tako uporabniki kot ponudniki ter proizvajalci e-tehnologij na področju razvoja e-mobilnosti. Predvsem se pojavljajo težave pri izgradnji in možnosti uporabe infrastrukture.
Tema, ki jo bomo obdelali v magistrski nalogi z naslovom »Smernice za izdelavo celostne strategije e-mobilnosti v občini Brda«, je le delček mozaika celostne strategije za turizem v Goriških brdih. Tema je obdelana s pomočjo kvalitativne raziskave obdelave podatkov s pomočjo metode CRIPREDE. Odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja so prikazali smernice, s pomočjo katerih se bo lahko v prihodnosti pripravljala strategija na temo razvoja
e-mobilnosti v povezavi z lokalnim turizmom.
Skozi nalogo smo poskušali pridobiti temeljne poglede in zaključne odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ključni pomen naloge so bile dobro izpeljane fokusne skupine s ciljnimi skupinami, skozi katere smo pridobili možnost oblikovanja ciljnih predpostavk za nadaljnje raziskave na navedenem področju.
Ključne besede: e-mobilnost, infrastruktura, strategija turizma, Občina Brda, razvoj, e-vozila, Evropska unija, zeleni preboj
Objavljeno: 07.10.2023; Ogledov: 235; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,37 MB) |
70. KAKO OSEBE NEVTRALIZIRAJO LASTNO ŽIVALOJEDSKO VEDENJE?Nejc Fink, 2023 Opis: Ta raziskava podrobno preučuje strategije nevtralizacije, ki jih ljudje uporabljajo za utemeljevanje hranjenja z živalmi kljub moralnim pomislekom ali konfliktom. Za raziskovanje je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop. V namenski vzorec je bilo zajetih 8 oseb, ki se prehranjujejo z živalskim mesom in se hkrati opredeljujejo kot živaloljube osebe. Uporaba polstrukturiranih intervjujev nam je omogočila poglobljeno analizo pridobljenih podatkov, s katerimi je bilo identificiranih več ključnih tematik, kako posamezniki nevtralizirajo hranjenja z živalmi. Glavna ugotovitev je bila kategorizacija živali na »živali za hrano« in »hišne živali«, kar omogoča izkazovanje naklonjenosti in skrbi do nekaterih živali, medtem ko se z drugimi brez pomislekov prehranjujejo. Povezane strategije so vključevale zanikanje uma, zavesti ali čustev »živalim za hrano« ter trditev o njihovih nujnih namenih, kot so zgolj vir hrane, upoštevanje hierarhij ali človeške prevlade nad živalmi. Izrazito obsežna je bila normalizacija in sprejemanje uživanja mesa kot nekaj povsem naravnega, nujnega, tradicionalnega in kulturno sprejetega. Rezultati celovito osvetljujejo kompleksno mrežo medsebojno prepletenih nevtralizacij, ki močno podpirajo literaturo na temo »Paradoks mesa« in omogočajo ter vzdržujejo očitno nasprotje med izraženo skrbjo za blaginjo živali ter dejansko udeležbo pri hranjenju z njihovimi deli. Študija poglobljeno osvetljuje psihološke mehanizme, ki ljudem omogočajo, da brez občutkov krivde ali konflikta uživajo meso živali, za katere lahko trdijo, da jih cenijo in skrbijo zanje.
Ključne besede: živalojedstvo, nevtralizacija, tehnike nevtralizacije, kognitivna disonanca, mesojedstvo
Objavljeno: 07.10.2023; Ogledov: 246; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,59 MB) |
