Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 455
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
NUDENJE PSIHOSOCIALNE PODPORE STARŠEM OTROK Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA
Marinka Nedeljković, 2023

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Nudenje psihosocialne podpore staršem otrok z motnjo avtističnega spektra smo se želeli osredotočiti na starše in na ponujeno pomoč, ki so je deležni. Da to področje raziščemo, se nam je zdelo še posebej pomembno zato, ker je motnja avtističnega spektra v porastu. Namen naloge je bil predvsem to, da iz pridobljenih podatkov ugotovimo, kje so pri tem pomanjkljivosti, in posledično določimo področje, na katerem je še potencial, ki bi ga lahko razvili in tako izboljšali stanje na terenu. Ta tematika se nam zdi nadvse pomembna, saj se ob potrditvi diagnoze običajno vsa pozornost usmeri na otroka, na starše pa se pri tem nehote pozabi. Za pridobitev podatkov smo skupno opravili šest intervjujev. Tri intervjuje smo imeli s starši otrok z motnjo avtističnega spektra, tri pa s strokovnimi delavci. Preverili smo stanje na terenu in s pomočjo intervjujev potrdili našo tezo, da je potenciala za izboljšanje stanja nudenja pomoči staršem otrok z motnjo avtističnega spektra še dovolj. Pomoči, ki je trenutno na voljo, je bistveno premalo, tista pomoč, ki obstaja, pa je povečini samoplačniška. Pomoč v okviru socialnega in zdravstvenega zavarovanja je sicer na voljo, vendar je zelo lokacijsko omejena.
Ključne besede: avtizem, motnja avtističnega spektra, stres, psihosocialna pomoč, psihoterapevtska obravnava, starši otrok z motnjo avtističnega spektra
Objavljeno: 07.10.2023; Ogledov: 285; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (666,50 KB)

72.
ODNOS MED TISKANIM IN DIGITALNIM KOLEDARJEM
Ana Šega, 2023

Opis: “Koliko računanja, koliko truda, koliko zmot, koliko popravkov, koliko tisočletij prizadevanj je človeštvo vložilo v računanje koledarja!” (Kunaver 2019) Čas je precizen in predvsem ranljiv. Kadar se prične prvi dan novega leta, že imamo pri sebi nov tiskani ali digitalni koledar, ki je temelj današnje civilizacije in predvsem osnova, da se vsak posameznik in današnja družba znajde v tem času in prostoru. Živimo pa v tem času, ko čas beži pred nami in je tempo pospešen zato še nam posebej pride prav tiskani ali digitalni koledar. Diplomska naloga temelji na raziskavi uporabe tiskanih in digitalnih koledarjev. Zanimalo nas je, katere izmed njih več uporabljajo in zakaj, ter ali je to odvisno od generacije. Za uspešno raziskavo je bilo najprej potrebno dobro razumevanje in poznavanje teorije tiskanih in digitalnih koledarjev. Preučili smo vrste različnih koledarjev, njihov namen in način uporabe. Zanimalo nas je tudi, kateri koledarji so v sodobnem času v različnih generacijah uporabni in kateri niso. V diplomski nalogi smo ugotavljali, katera vrsta se uporablja največ ali najmanj in kakšni so razlogi za njihovo uporabo. Po preučitvi vsakega koledarja tiskanih, digitalnih, ter same tipografije na koledarjih nas je zanimalo katere koledarje različne generacije vsakodnevno in večkrat na dan uporabljajo. Glavni rezultati diplomske naloge so uporaba koledarjev in odnos med tiskanim in digitalnim koledarjem. Ter poznavanje različnih koledarjev za vsakodnevno uporabo. Na vsa ta vprašanja smo si odgovorili s pomočjo kvantitativne analize in anketnega vprašalnika. Rezultate ankete smo prikazali s procentualnimi grafi. Ugotovili smo, da koledarje generacije različno poznajo in različno uporabljajo.
Ključne besede: Ključne besede: vizualna komunikacija, grafično oblikovanje, tiskani koledar, digitalni koledar, anketa.
Objavljeno: 07.10.2023; Ogledov: 227; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (4,75 MB)

73.
Uporaba psihosocialnih strategij in stres pri pripravi osebe na odvzem krvi
Jasmina Ivanković, 2023

Opis: Namen: Poznavanje in uporaba strategij za uspešno obvladovanje stresa nam lahko zelo olajšata vsakdanje srečevanje z dejavniki, ki nam povzročajo stres, tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju. S primernimi psihosocialnimi strategijami se lahko naučimo učinkovito in hitreje spoprijemati s stresom. Na ta način izboljšamo kvaliteto svojega življenja, prav tako pa imajo pacienti, s katerimi se zaposleni srečajo, bolj pozitivno izkušnjo, ker osebje, ki zna ustrezno reagirati na stresne dogodke, odraža samozavest in nudi občutek varnosti. Metoda: Opravili smo intervju s šestimi udeleženkami, zaposlenimi v diagnostičnem laboratoriju. Intervju je bil polstrukturiranega tipa ter izveden z vsako udeleženko posebej v prostorih diagnostičnega laboratorija v Ljubljani. Z vprašanji smo poskušali izvedeti, kako pogosto se zaposlene na delovnem mestu srečujejo s težavnimi pacienti oziroma pacienti, ki se bojijo odvzema krvi, in ali jim to povzroča stres. Zanimalo nas je, ali poznajo strategije za obvladovanje stresa, katere in kašne so njihove izkušnje z uporabo le-teh na delovnem mestu. Rezultati: Večina udeleženk pozna osnovne strategije za spoprijemanje s stresom. Prav tako večina udeleženk strategij za obvladovanje stresa na delovnem mestu ne uporablja. Poglavitni razlogi za to so pomanjkanje časa, veliko pacientov, premajhen delovni prostor in premalo osebja. Zaključek: Ugotavljamo, da je pomanjkanje časa velik problem, ki ovira zaposlene v diagnostičnem laboratoriju pri nudenju še bolj kakovostne obravnave pacienta. Če bi imele več časa, več prostora, znanja (izobraževanja) in več osebja, bi lažje pomagale pacientu pri spopadanju s strahom pred odvzemom krvi. Lažje bi pristopale k »težavnim« pacientom, kar bi jim omogočalo boljšo komunikacijo in samo obravnavo v laboratoriju.
Ključne besede: komunikacija, težaven pacient, psihosocialne strategije, strah, odvzem krvi, pomanjkanje časa.
Objavljeno: 06.10.2023; Ogledov: 265; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

74.
UČINKI ENOMESEČNEGA PRAKTICIRANJA VIZUALIZACIJE NA POJAV RUMINACIJE PRI POSAMEZNIKU
Tamara Bon, 2023

Opis: Mind-body tehnike so še precej neraziskano področje, kljub temu da so se v zgodovini uporabljale med starejšimi civilizacijami. Njihova uporabnost in učinki, ki jih prinašajo, kot so sprostitev telesa in umiritev misli, so razlog, da veljajo za odlično metodo, ki jo lahko uporabljajo tako posamezniki kot tudi svetovalci ali terapevti v svoji praksi. V pričujočem delu smo skušali ugotoviti, kakšni so učinki enomesečnega izvajanja tehnike vizualizacije ter kako ti učinkujejo na pojav ruminacije pri posamezniku. To smo raziskali s pomočjo kvalitativne raziskave, kar smo nadgradili tudi s krajšo kvantitativno raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 10 posameznikov, ki so se udeležili individualnih delavnic, na katerih smo izvajali vodeno vizualizacijo, usmerjeno na zmanjševanje ruminacije. Pred začetkom in po koncu delavnic so udeleženci rešili Vprašalnik refleksije in ruminacije (RRQ), prav tako pa so sproti reševali krajše evalvacijske vprašalnike glede posamezne delavnice. Štiri zaporedne tedne so se udeležili okoli 45-minutne delavnice. Po koncu smo z udeleženci izvedli intervju z namenom raziskati, kakšne učinke je imela udeležba na posameznike, ter predvsem, ali so ti zaznali kakšne spremembe v pojavljanju ruminacije ter na kakšen način jim je izvajanje vizualizacijske tehnike pomagalo pri ruminiranju. Ugotovili smo, da so tehnike pozitivno učinkovale na posameznike, saj so ti poročali o manjši teži, moči in številu ponavljajočih se misli. Tehnika vodene vizualizacije, ki smo jo izbrali v naši nalogi, se je izkazala za učinkovito, saj je ta posameznike opremila z znanjem, preusmerila pozornost z misli na telo oziroma dihanje, ter osebe distancirala od teh neželenih misli. Poleg zmanjšane ruminacije, na kar kaže deskriptivna analiza, so udeleženci poročali o naslednjih pozitivnih učinkih vizualizacijske tehnike: umirjenost telesa, umirjenost misli, sprememba negativnih čustev v pozitivne, manjša impulzivnost, boljše spanje in boljše delovanje v medosebnih odnosih.
Ključne besede: mind-body tehnike, vodena vizualizacija, učinki vizualizacijske tehnike, ruminacija, neprestano premišljevanje
Objavljeno: 05.10.2023; Ogledov: 303; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

75.
VPLIV PRENATALNEGA IN POSTNATALNEGA OBDOBJA NA POJAVNOST ATOPIJSKEGA DERMATITISA V ZGODNJEM OTROŠTVU
Anja Leš, 2023

Opis: Teoretična izhodišča: Razvoj otroka se začne že v maternici, zato so materino duševno zdravje, stres in stresni dejavniki, psihosocialno okolje v nosečnosti in po rojstvu otroka ključnega pomena za zdravje otroka. Namen je raziskati vpliv prenatalnega in postnatalnega obdobja na pojavnost psihosomatske kožne bolezni atopijski dermatitis v zgodnjem otroštvu. Metoda: V diplomski nalogi smo uporabili kvalitativni pristop in v njem metodo analize sekundarnega gradiva. Gradivo smo pridobivali pomočjo podatkovnih baz PubMed, Google sholar, Google učenjak, DermMed. Uporabili smo tudi 21 strokovnih knjig. Iskanje literature je potekalo od meseca marca 2022 do julija 2023. Pri pregledu literature sta bila uporabljena prizma diagram in hierarhična ocena kakovosti literature. Rezultati: V končno analizo je bilo po 404.145 zadetkih vključenih 34 člankov in strokovnih besedil ter 21 strokovnih knjig, ki so ustrezali vključitvenim merilom. Hierarhično so najvišje na lestvici sistematični pregled korelacijskih/opazovalnih študij (6), posamezne korelacijske/ opazovalne študije (2), sistematični pregled opisnih kvalitativnih študij (6), posamične opisne kvalitativne študije (8), in mnenja avtorjev/ekspertnih komisij (12). Ugotovitve: V večini primerov članki in znanstvena dela govorijo o povezavi z okoljskimi, s psihosocialnimi in z genetskimi dejavniki, ki se iz matere prenašajo na še nerojenega otroka in pomembno vplivajo tudi v času zgodnjega razvoja otroka. V raziskavi smo na vsako opredeljeno temo predstavili znanstvene članke in literaturo o vplivu dejavnikov na pojavnost kožne bolezni pri otroku. Ugotovili smo tudi, da je tema izjemno široka in neraziskana predvsem na novih znanstvenih področjih, kot sta epigenetika in prenos travme na otroka. Predvsem študije govorijo o zdravstveni komponenti, zelo malo pa o čustvenih dejavnikih, ki sprožijo bolezen. Se pa raziskovalci strinjajo, da je atopijski dermatitis izjemno izčrpavajoča bolezen in pomembno vpliva na kakovost celotne družine, prav tako je velik finančni zalogaj. Psihološka podpora otroku in staršem ter vključitev obojih v izobraževalne programe lahko izboljšata kakovost življenja, stanje kože in srbež pri otroku.
Ključne besede: perinatalno obdobje, postnatalno obdobje, atopijski dermatitis
Objavljeno: 04.10.2023; Ogledov: 236; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (731,10 KB)

76.
UPORABA IN ODNOS MLADIH DO ENERGIJSKIH PIJAČ
Alja Ana Križman, 2023

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali odnos mladih do uživanja energijskih pijač in razširjenost njihovega uživanja med mlajšimi generacijami. Energijske pijače so stimulativne pijače, ki vsebujejo velike količine kofeina, sladkorja in drugih sestavin ter obljubljajo večjo budnost in energijo, njihova pretirana poraba pa lahko predstavlja tveganje za zdravje. V nalogi smo poskušali raziskati razširjenost uporabe energijskih pijač med mlajšimi generacijami, poiskati razloge, zaradi katerih mladi posegajo po tovrstnih pijačah, ugotoviti kako se mladi počutijo po zaužitju energijske pijače na fizičnem in psihičnem nivoju ter raziskati v kolikšni meri se mladi zavedajo negativnih posledic, ki jih imajo lahko energijske pijače na zdravje. V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobno predstavili sestavo energijskih pijač in njihov vpliv na telo. Opisali smo problematiko in poudarili potrebo po strožji regulaciji in omejevanju prodaje energijskih pijač ter delu na večji ozaveščenosti. V empiričnem delu smo s pomočjo intervjujev udeležencev odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Vzorec je obsegal 5 udeležencev, starih med 18 in 19 let, ki redno in pogosto uživajo energijske pijače. Rezultati so pokazali, da je uživanje energijskih pijač med mladimi zelo razširjeno in da imajo družina, vrstniki in marketing veliko vlogo pri sprejemanju odločitev mladih pri uživanju energijskih pijač. Mlade k uživanju energijskih pijač privlači všečen okus in hiter dvig energije, poleg tega pa pri uživanju občutijo tudi negativne učinke kot je anksioznost. Ugotovili smo, da mladi energijske pijače uživajo brez posebnega razloga, kar kaže na potrebo po večji ozaveščenosti o posledicah uživanja tovrstnih pijačah na telo in zdravje. Iz analize intervjujev smo ugotovili, da se mladi sicer zavedajo določenih negativnih posledic uživanja energijskih pijač, vendar ne v zadostni meri. Sklep naloge poudarja potrebo po večji ozaveščenosti staršev, šol in celotne družbe ter zakonski omejitvi dostopnosti energijskih pijač.
Ključne besede: energijske pijače, mladi, uporaba, odnos, uživanje energijskih pijač
Objavljeno: 30.09.2023; Ogledov: 271; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

77.
Pojav stresa pri mladih odraslih ženskah
Valentina Zupančič, 2023

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali enega najpogostejših sopotnikov današnjega časa – stres in njegovo pojavnosti pri mladih odraslih ženskah. V prvem sklopu teoretičnega dela smo odgovorili na vprašanja, kaj je stres, kakšna je zgodovina raziskovanja le-tega, kaj so stresorji ter kakšne vrste stresa in stresorjev poznamo, kako stres prepoznamo, kakšne so njegove faze, kaj je stresna reakcija ... V nadaljevanju smo področje povezali s celotno temo naše naloge. Opisali smo značilnosti razvojnega obdobja mladih odraslih ter raziskali vlogo žensk nekoč in danes. V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo s pomočjo kvalitativne metodologije. Intervjuvali smo 10 žensk, ki so izpolnjevale kriterije za sodelovanje. Pogoji za sodelovanje so bili, da so ženske samske, v starostnem obdobju mladih odraslih in imajo stalno prebivališče v Koroški regiji. Rezultati raziskave so bili v skladu z našimi pričakovanji, brez večjih odstopanj. Na lestvici ocene stresa od 1 do 10 (kjer 1 pomeni zelo malo in 10 zelo veliko) so intervjuvanke povprečno ocenile svoje trenutno stanje s številom 3. V večini jim stres povzroča študij in/ali službena obveznost, pogosto pa so prisotne skrbi o prihodnosti in težave s socialnimi stiki. Kar zadeva doživljanje stresa in občutka preobremenjenosti zaradi spola so tri intervjuvanke podale odgovor, da le-ta ne vpliva na pojav stresa v njihovem življenju, prav tako so tri ženske mnenja, da se zaradi spola trenutno ne čutijo preobremenjene. Ostale, ki so se s to povezavo strinjale (4), so podale različne odgovore, ki se dotikajo doživljanja stresa zaradi občutka varnosti, družbenega pritiska, kariere in odnosov nasploh. Kljub mnenju štirih intervjuvank, da se trenutno ne čutijo preobremenjene, je prisotno zavedanje, da se v prihodnosti, zaradi usklajevanja družinskih in službenih zadev, to lahko spremeni. Na koncu raziskave smo vse rezultate prikazali tudi v poglavju »Predstavitev rezultatov«.
Ključne besede: stres, ženske, mladi odrasli, spol, preobremenjenost
Objavljeno: 30.09.2023; Ogledov: 244; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

78.
Podpora partnerja v poporodnem obdobju
Maša Krkovič, 2023

Opis: V diplomski nalogi najprej opišemo poporodno obdobje ter hormonske, telesne in psihološke spremembe, ki se dogajajo v telesu mater, s čimer sta povezana boljše razumevanje obdobja po rojstvu otroka in počutje matere. Nato se osredotočimo na podporo materi v tem obdobju, predvsem s strani partnerja. Začnemo s podporo v nosečnosti, ki je dober temelj za podporo po rojstvu otroka, v nadaljevanju pa raziščemo vrste in načine podpore, s katero partner (in drugi) pomagajo materi v tem obdobju. Namen diplomske naloge je ugotoviti, katere vrste podpore matere prejemajo od svojih partnerjev, kako je (ne)prejemanje podpore s strani partnerja povezano s počutjem matere ter kako matere izražajo svoje potrebe partnerju. Velikokrat mislimo, da je podpora partnerja samoumevna in pravilna, vendar to ne drži, saj je veliko dejavnikov, ki so pomembni za razumevanje potreb in njihovo realizacijo. Ko podpore ni dovolj oziroma ni ustrezna, to vpliva na počutje matere. Velik pomen pri reševanju tega problema ima odprta in odkrita ter ustrezna komunikacija. Podpora partnerja pa ni edina, saj podpora drugih, kot so prijatelji in družinski člani, pomeni velik doprinos k dobremu počutju matere. Z intervjuji, ki smo jih opravili s šestimi intervjuvankami, smo ugotovili, da je podpora velikega pomena za počutje matere, saj (ne)prejemanje podpore negativno vpliva na počutje in partnerski odnos ter doživljanje stresa in drugih sprememb v tem obdobju. Ugotovili smo tudi, da je pomanjkanje komunikacije dejavnik, ki vpliva na razumevanje, prošnjo po pomoči in nudenje podpore.
Ključne besede: Poporodno obdobje, spremembe v poporodnem obdobju, podpora partnerja, potrebe, komunikacija, počutje, mama, partner.
Objavljeno: 29.09.2023; Ogledov: 258; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

79.
Porast anksioznosti pri dijakih tekom samoizolacije
Alja Leskošek, 2023

Opis: V našem vsakdanjiku nam anksioznost ni tuja in pomembno je, da ozavestimo, kako nam lahko bremeni kakovost našega življenja in naše funkcioniranje na dnevni bazi. Tekom šolanja pa nam lahko anksiozna motnja še dodatno oteži naš dobrobit, saj še ustvarjamo in ugotavljamo lastno identiteto. Naš dobrobit pa je ne tako dolgo nazaj otežil virus, ki je ohromil naše življenje. Protikoronski ukrepi so prinesli raznovrstne spremembe, katerih prej nismo bili vajeni. Soočiti smo se morali z novimi izzivi, najti nove načine spopadanja z virusom, upeljati novo rutino, omejiti socialne stike in se šolati na daljavo. Dijaki so zagotovo ena izmed bolj prizadetih starostnih skupin, saj so svojo adolescenco doživljali drugače, kot bi jo morali. Zaključna nalogo posvečamo raziskovanju, kako je samoizolacija vplivala na duševno zdravje mladostnikov oz.bolj natančneje, kako je sama anksioznost pri dijakih porastla med samoizolacijo. V teoretičnem delu smo predstavili anksioznost, njene oblike, simptomatiko in kako se spopasti z njo. Kasneje, v empiričnem delu pa smo predstavili kvalitativno raziskavo, katero smo izvedli s pomočjo intervjujev. Intervjuje smo analizirali in jih s teoretičnim povezovanjem zaključili v dovršeno raziskavo. Naša raziskava je pokazala, da so razlike v samem doživljanju anksioznosti pred in tekom samoizolacije.
Ključne besede: Dijaki, anksioznost, duševno zdravje, koronavirus, samoizolacija, epidemija, protikoronski ukrepi, anksiozne motnje
Objavljeno: 29.09.2023; Ogledov: 271; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

80.
Povezava med organizacijsko klimo in stresom zaposlenih v socialno varstvenem zavodu
Daniela Škof, 2023

Opis: V zadnjem času se povečuje število težav v duševnem zdravju, ki so posledica stresa na delovnem mestu. Naša raziskava je raziskovala povezave med organizacijsko klimo in stresom zaposlenih v izbranem socialnovarstvenem zavodu (SVZ). Raziskava je pokazala, da organizacijska klima in zaznani stres zaposlenih kažeta negativno korelacijo. Statistično značilen vpliv na zaznani stres imata elementa organizacijske klime »vodenje« in »notranji odnosi«, medtem ko se element »razvoj kariere« ni izkazal kot statistično značilen. Na podlagi teh rezultatov je bil pridobljen vpogled v pomembnost organizacijske klime za dobrobit zaposlenih v SVZ. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, kar je omogočilo zbiranje več numeričnih podatkov hkrati in kasnejšo analizo v programu PSPP. Vzorec je bil priložnostni in je zajemal 203 zaposlene. Ugotovljene so bile razlike v povprečju ocene organizacijske klime med različnimi starostnimi skupinami ter razlike v povprečju zaznavanja stresa med spoloma. Razlik v zaznavanju stresa med različnimi področji dela nam ni uspelo dokazati. Raziskava prispeva k razumevanju povezave med organizacijsko klimo in zaznanim stresom in lahko služi kot osnova za oblikovanje ukrepov za izboljšanje dobrobiti zaposlenih v SVZ. Ugotovitve so pomembne tudi za razumevanje dinamike med organizacijsko klimo ter zaznanim stresom, kar lahko prispeva k izboljšanju delovnih pogojev ter posledično k večji uspešnosti izbrane organizacije.
Ključne besede: organizacijska klima, stres zaposlenih, delovni pogoji, ugodnosti delodajalca, socialnovarstveni zavod – SVZ
Objavljeno: 28.09.2023; Ogledov: 292; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh