Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. V uvodu opredelimo termine, kot sta medijska pismenost in družbena neenakost. Sledi podrobnejši pregled medijske pismenosti in medijskih veščin. Ker je družbena neenakost kompleksno področje, sledi podrobnejša razčlenitev družbene neenakosti na ekonomski kapital, kulturni kapital in socialni kapital po Bourdieuju. V nadaljevanju sledi poglavje, ki poskuša s pomočjo literature prikazati povezavo in možen vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer na podlagi pridobljenih rezultatov s pomočjo anketnega vprašalnika preverjamo in primerjamo našo obravnavano tematiko. Empirični del temelji na preverjanju uvodoma postavljenih hipotez, ki so podprte tako s statističnimi podatki kot tudi ugotovitvami, pridobljenimi s pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika. S pomočjo statističnih testov, narejenih s programom PSPP, smo preverili tudi vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Na koncu sledita pregled pomembnejših ugotovitev raziskovalne naloge in zaključek, v katerem je izraženo tudi lastno mnenje o omenjeni tematiki. Rezultati magistrske naloge kažejo na to, da obstaja vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost, vendar je prostora za raziskovanje še veliko. Ugotovitve danih rezultatov so namreč pokazale, da medijska pismenost vpliva na ekonomski in socialni kapital posameznika, ne pa tudi na kulturni kapital.
Ključne besede: medijska pismenost, družbena neenakost, socialni kapital, ekonomski kapital, kulturni kapital, veščine
Objavljeno: 27.09.2023; Ogledov: 263; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Slovenija je država, kjer iz vsake situacije naredimo priložnost za popivanje, pa naj bo to rojstvo, smrt, v žalosti ali sreči, v bolezni ali ob ozdravitvi, ob rojstnodnevnih praznovanjih, porokah, ločitvah. Odklonitev alkohola je v družbi pogosto označena kot šibkost. Izraženi meji, da imaš dovolj, sledijo vprašanja, kot so: “Ali ti žena/mož/partnerka/partner ne pusti? Enega pa še lahko.” Mnogo družin se posledično vrti v začaranem krogu zasvojenosti starša z alkoholom. Da lahko otroci odraščajo v tovrstnem okolju, med odraščanjem razvijejo določene miselne, čustvene in vedenjske vzorce, ki so jim omogočili, da v teh okoliščinah preživijo in se na njih prilagodijo. Mnogi izmed vzorcev jim lahko kasneje v odraslosti škodujejo oziroma jim otežujejo življenje. Zaznavamo, da se pri odraslih otrocih zasvojenih staršev pojavljajo podobne značilnosti in vedenja, kar smo raziskovali tudi v nalogi. Najpogostejše v naši nalogi so: pomanjkanje kakovostnih vzorcev delovanja, prikrivanje resnice oziroma laganje, želja po nadzoru, samoobsojanje, težko se sprostijo in zabavajo, sami sebe dojemajo zelo resno, v intimnih odnosih imajo pogosto težave, naloge težko dokončajo od začetka do konca, čutijo, da so drugačni od drugih, imajo velik strah pred zapuščenostjo in še nekatere druge. V družinah, kjer je bila prisotna zasvojenost, je pogosto prisotnega veliko strahu, sramu, krivde, žalosti, negotovosti, jeze, osamljenosti, konfliktov, ki otroku onemogočijo optimalen razvoj. V nalogi smo raziskali posledice zasvojenosti starša na družino in otroka ter njegovo odraslost. V raziskavo smo vključili 5 odraslih otrok zasvojenih staršev obeh spolov (3 ženske in 2 moška) v starosti od 20 do 40 let. V vseh primerih v našem vzorcu je bila naključno zasvojenost prisotna pri očetu. Ugotovili smo, da življenje z zasvojenim staršem na otrocih pusti posledice. Najpogosteje se kažejo ravno v odraslosti. V naši raziskavi so se kazale čustvene posledice, ki so bile plod fizičnega in psihičnega nasilja ? strah, sram in žalost. Prav tako so intervjuvanci pogosto prevzemali krivdo za stanje v družini. Pri vseh primerih smo zaznali tudi postaršenje otrok in zamenjavo vlog. Ne glede na vse pa vsi intervjuvanci v odraslosti na svojega starša gledajo drugače, kot so gledali nanj v otroštvu ? z več sočutja in razumevanja, a z zavedanjem, da dejanja zasvojenega niso bila primerna.
Ključne besede: Odrasli otroci zasvojenih staršev, zasvojenost z alkoholom, značilnosti odraslih otrok zasvojenih staršev, družina z izkušnjo zasvojenost z alkoholom, posledice zasvojenosti starša na odraslega otroka
Objavljeno: 26.09.2023; Ogledov: 308; Prenosov: 17
Celotno besedilo (815,76 KB)

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali temo motivacije in zadovoljstva zaposlenih.Motivacijo razumemo kot sredstvo, s katerim vodja vpliva na obnašanje zaposlenih. Vsak zaposleni je bistven in pomemben za prispevek in razvoj podjetja. Motiviran je z različnimi materialnimi ali nematerialnimi sredstvi. Motivacija je težka in zahtevna, saj od vodje zahteva poznavanje želja in potreb vsakega zaposlenega, da je čim bolj motiviran in zadovoljen z delom. Motivacija in zadovoljstvo stapovezana, saj če so zaposleni motivirani in pripravljeni za delo, se v podjetju ustvarja pozitivna energija, ki ustvarja občutek zadovoljstva.Cilj diplomske naloge je bil prikazati, kako lahko motivacija vpliva na zadovoljstvo zaposlenih na njihovem delovnem mestu in kaj vpliva na motivacijo zaposlenih. V drugem delu smo opredelili pojem zadovoljstva zaposlenih in pojasnili vpliv zadovoljstva zaposlenih na uspeh podjetja. Definirali smo zadovoljstvo pri delu in raziskali, kako povečati zadovoljstvo pri delu za boljšo rast zaposlenih. Predstavili smo načine dobre komunikacije z vodjo in zaposlenimi. Z izvedbo lastne empirične raziskave smo ugotovili, da so dejavniki, ki vplivajo na motivacijo in zadovoljstvo pri delu vsakega zaposlenega, plača, ki pušča trajen pečat pri delu, odnosi z vodjo in sodelavci ter učenje in razvijanje obstoječih in novih veščin. Redno ocenjevanje delovne uspešnosti, strokovno usposabljanje in priznavanje dosežkov terredne povratne informacije o uspešnosti vodijo k večji motivaciji za delo. Po raziskavi, v kateri smo dobili podatke, da vsaka oseba, ki je motivirana za delo, bolje opravlja svoje naloge na delovnem mestu, smo prišli do zaključka, da je motivacija odvisna od zadovoljstva. Vsak vodja mora svoje zaposlene motivirati in čim več komunicirati o njihovih težavah in napredku.
Ključne besede: motivi, motivacijske teorije, motivacija, zadovoljstvo zaposlenih, vodja.
Objavljeno: 20.09.2023; Ogledov: 307; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na izzive mladostnikov s težavami v odraščanju, ki obiskujejo dnevne centre s programom Cona. Vsak dan se mladostniki srečujejo s številnimi izzivi, ki se med posamezniki razlikujejo. Ker pa sami po navadi niso sposobni rešiti morebitnih izzivov in ovir, na pomoč stopijo dnevni centri. Dnevni centri, ki spadajo pod okrilje Centrov za socialno delo Ljubljana, so del skupnostnega programa za mlade, kjer se zavzemajo za nudenje psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam, ki zaradi nastale življenjske situacije, vedenjskih, čustvenih in učnih težav ter stisk, potrebujejo in iščejo podporo, poleg tega pa izhajajo iz socialno-ekonomsko ogroženih družin in se posledično soočajo z mnogimi stiskami. Namen naloge je bil ugotoviti, kateri so najpogostejši izziv, ki prevladujejo med mladostniki dnevnih centrov. Cilje naloge smo dosegli s pomočjo analize in pregleda literature ter z lastno empirično raziskavo, za katero smo podatke pridobili s pomočjo lastnega vprašalnika. Ugotovili smo, da med izzivi, kot so učna pomoč, čustvene in vedenjske težave, samopodoba, sprejemanje nove kulture in kvalitetno preživljanje prostega časa, pri omenjenih mladostnikih prevladujejo težave z učno pomočjo ter čustvene in vedenjske težave. Na podlagi dobljenih rezultatov smo proti koncu naloge zapisali in podali tudi nekaj predlogov.
Ključne besede: Izzivi, mladostniki, odraščanje, dnevni center CONA, pomoč
Objavljeno: 15.09.2023; Ogledov: 319; Prenosov: 16
Celotno besedilo (2,20 MB)

Opis: V diplomski nalogi je obravnavano duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji. Glede na to, da je v Sloveniji veliko število tujih študentov, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, največ iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Hrvaške, ter da se ti študenti pri 18 letih odselijo od doma in gredo sami v novo državo, med nove ljudje z drugim jezikom, smo želeli raziskati, kakšno je njihovo duševno zdravje po tem. Odločili smo se raziskati izključno samo tuje študente, iz zgoraj navedenega razloga. Na začetku smo predstavili teoretični del, kjer smo obravnavali pojme, ki so se nanašali na duševno zdravje, duševno zdravje v državah nekdanje SFRJ, duševno zdravje mladih ter najpogostejše duševne težave pri študentih, kot so stres, depresija, anksioznost in izgorelost. Temu sledita metodološki in raziskovalni del. Naredili smo vprašalnik, ki je sestavljen iz 49 vprašanj. Prvi del vprašalnika sestavljajo osnovna vprašanja, drugi del je vprašalnik o izgorelosti, tretji del je pa DASS-21 vprašalnik. Vprašalnik je bil objavljen v treh skupinah na Facebooku, in sicer med izpitnim obdobjem. Prvi del vprašalnika smo predstavili s pomočjo grafov iz Excela, analiza DASS-21 vprašalnika je narejena v programu SPSS in je tudi predstavljena. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali naše zaključke. Zaključili smo, da duševno zdravje tujih študentov v Sloveniji ni tako slabo, kot smo pričakovali. Pričakovali smo slabše rezultate, glede na to, da študenti prihajajo v popolnoma tujo državo, sami, brez znanja jezika in s številnimi novimi obveznostmi, ki jih prinaša fakulteta. Ugotovili smo da poleg študentskih obveznosti, 82,5 % študentov opravlja delo preko študentskega servisa. Ugotovili smo tudi, da se duševno zdravje študentov razlikuje glede na državo, iz katere prihajajo.
Ključne besede: duševno zdravje, stres, depresija, anksioznost, izgorelost
Objavljeno: 13.09.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,70 MB)