1. Ekonometrična primerjalna analiza agregatnih spremenljivkLuka Cerjak, 2026, diplomsko delo Opis: Raziskava obravnava vpliv izbranih agregatnih makroekonomskih spremenljivk na gibanje cen električne energije v treh evropskih državah: v Sloveniji, Norveški in v Španiji. V ospredju raziskave so spremenljivke BDP na prebivalca, inflacija, stopnja brezposelnosti in povprečna bruto plača kot ključni agregati gospodarske uspešnosti. S pomočjo enostavne in multiple regresijske analize je bila preverjena njihova povezanost s cenami električne energije v obdobju med 2007 in 2023, ki ga zaznamujejo globalna finančna kriza, pandemija in električna kriza.
Rezultati kažejo, da je inflacija v vseh treh državah najmočnejši in statistično značilen dejavnik, ki vpliva na rast cen elektrike. Vloga BDP-ja in plač je izrazitejša v Sloveniji in Norveški, medtem ko se v Španiji kot odločilen dejavnik izkazuje predvsem inflacijski pritisk. Brezposelnost nima potrjenega vpliva v nobeni izmed držav. Analiza potrjuje, da se med državami odražajo strukturne razlike v gospodarskih in energetskih modelih, hkrati pa razkriva univerzalne vzorce, ki povezujejo gibanje inflacije in cen električne energije.
Ugotovitve imajo dvojno vrednost, in sicer znanstveno, saj razširjajo razumevanje povezav med makroekonomskimi agregati in tokom električne energije, poleg znanstvene pa tudi praktično, saj nudijo osnovo za oblikovanje politik, ki bi zagotavljale večjo stabilnost cen in odpornost gospodarstev.
Ključne besede: makroekonomske spremenljivke, cena električne energije, inflacija, regresijska analiza, primerjalna ekonomija.
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2026; Ogledov: 108; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (2,35 MB) |
2. Oglaševanje kozmetičnih izdelkov na družbenih omrežjihMateja Češnovar, 2026, magistrsko delo Opis: Oglaševanje je najpomembnejša tržno-komunikacijska dejavnost vseh sodobnih podjetij in se uporablja za komuniciranje ter posredovanje informacij sedanjim in novim strankam. Danes se vsakodnevno srečujemo z oglaševanjem izdelkov oziroma storitev. Veliko podjetij se odloča tudi za oglaševanje na družbenih omrežjih, saj število njihovih uporabnikov po svetu iz leta v leto narašča. Hitra rast uporabe družbenih omrežij je podjetja spodbudila k oglaševanju na najpogosteje uporabljenih družbenih omrežjih. Takšnega oglaševanja se poslužujejo tudi podjetja, ki oglašujejo kozmetične izdelke. Ključnega pomena je, da oglaševalci skrbno oblikujejo oglase in preverijo njihovo učinkovitost. Veliko vlogo pri tem ima odnos potrošnikov do samega oglaševanja. V magistrski nalogi teoretično predstavimo oglaševanje, oglaševanje kozmetičnih izdelkov, posebnosti digitalnega oglaševanja ter odnos potrošnikov do oglasov na družbenih omrežjih. Empirični del temelji na anketi, s katero so bili analizirani vplivi determinant, kot so zabava, informativnost, pomisleki glede zasebnosti, kredibilnost in iritacija ter vloga vplivnežev na odnos potrošnikov do oglaševanja kozmetičnih izdelkov. Rezultati raziskave so pokazali, da potrošniki oglaševanja kozmetičnih izdelkov na družbenih omrežjih v povprečju ne zaznavajo kot izrazito zabavnega, informativnega ali kredibilnega. Prav tako raziskava ni pokazala izrazito negativnega vpliva pomislekov glede zasebnosti in zaznane iritacije na odnos potrošnikov do oglaševanja. Izkazalo se je, da ima splošen odnos potrošnikov do oglaševanja na družbenih omrežjih pomemben vpliv na njihove nakupne namere pri kozmetičnih izdelkih. Rezultati so pokazali, da vplivneži na družbenih omrežjih pozitivno vplivajo na nakupne namere potrošnikov. Mlajši potrošniki so oglaševanju na omenjenih kanalih bolj naklonjeni kot starejši, medtem ko stopnja izobrazbe ni pokazala statistično značilnih razlik v kritičnosti do oglaševanja.
Ključne besede: kozmetični izdelki, družbena omrežja, digitalno oglaševanje, vplivneži, potrošniško vedenje.
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2026; Ogledov: 195; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,46 MB) |
3. Stakeholder Interview Transcripts on Science–Industry Collaboration and GenAI-Enabled Ecosystem Orchestration, 2026Karmen Erjavec, Sabina Krsnik, Malči Grivec, Stevanče Nikoloski, zaključena znanstvena zbirka raziskovalnih podatkov Opis: The research dataset Stakeholder Interview Transcripts on Science–Industry Collaboration and GenAI-Enabled Ecosystem Orchestration contains anonymised qualitative data collected within the research project Usability and Effectiveness of a Generative Artificial Intelligence (GenAI)-Enabled Tool for Science–Industry Collaboration (L7-70279). The study aimed to investigate barriers and facilitators of collaboration among scientists, industry representatives and policymakers and to identify the functional requirements for the development of a GenAI-enabled digital platform supporting collaboration, project development and knowledge exchange.
The data were collected through semi-structured in-depth interviews conducted between April and June 2026. A total of 24 stakeholders from the Slovenian research and innovation ecosystem participated in the study, including researchers, industry representatives and policymakers. The unit of observation is the individual interview participant, and the data are stored in the form of textual interview transcripts.
The interviews covered several thematic areas, including experiences with science–industry collaboration, needs and barriers related to partnership formation, access to information and competencies, the role of trust in collaborative processes, and expectations regarding the use of digital platforms and generative artificial intelligence to support collaboration, project proposal development and knowledge transfer.
The dataset includes anonymised interview transcripts, a coding framework for qualitative analysis, thematic codes and methodological documentation describing the research design, data collection procedures and analytical approach. Data were analysed using reflexive thematic analysis.
To ensure compliance with data protection requirements, all direct identifiers (e.g., names of individuals, organisations and contact details) were removed from the transcripts. Potential indirect identifiers were also reviewed and, where necessary, anonymised. The dataset is therefore prepared for long-term preservation and secondary use in accordance with applicable data protection regulations, research ethics principles and open science practices.
The dataset is intended to support scientific publications, project reporting and further research on innovation ecosystems, science–industry collaboration, digital platforms, innovation intermediaries and the application of generative artificial intelligence to collaboration support and knowledge management.
Objavljeno v ReVIS: 11.06.2026; Ogledov: 210; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (4,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Komunalni odpadki v slovenskih regijahTeja Lukič, 2026, diplomsko delo Opis: Komunalni odpadki predstavljajo enega ključnih okoljskih izzivov sodobnih družb, še posebej v kontekstu trajnostnega upravljanja, krožnega gospodarstva in zmanjševanja okoljskih pritiskov.
Namen diplomske naloge je bil analizirati količino nastalih komunalnih odpadkov v slovenskih statističnih regijah, proučiti razlike med njimi v obdobju 2018–2023 ter predlagati ukrepe za izboljšanje sistema ravnanja z odpadki, zlasti v regijah, ki dosegajo slabše rezultate.
V teoretičnem delu so predstavljeni pomen pravilnega ravnanja s komunalnimi odpadki, zakonodajni okvir Evropske unije (EU) in Republike Slovenije ter koncept krožnega gospodarstva, ki spodbuja preprečevanje nastajanja odpadkov in njihovo ponovno uporabo. Posebna pozornost je namenjena vlogi občin, komunalnih podjetij in prebivalcev pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.
Empirični del temelji na analizi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. Rezultati so pokazali, da se med regijami pojavljajo izrazite razlike v količini nastalih odpadkov. Največ komunalnih odpadkov nastaja v osrednjeslovenski, podravski in savinjski regiji, najmanj pa v zasavski, koroški in primorsko-notranjski. Največ komunalnih odpadkov na prebivalca nastane v obalno-kraški, osrednjeslovenski in goriški regiji, najmanj pa v pomurski, koroški in zasavski regiji. Razlike je mogoče pojasniti z demografskimi značilnostmi, stopnjo urbanizacije in turistično obremenjenostjo.
Na podlagi ugotovitev so predlagani ukrepi za izboljšanje sistema ravnanja z odpadki, med katerimi izstopajo ozaveščanje prebivalcev, izboljšanje infrastrukture, digitalizacija zbiranja podatkov in spodbujanje krožnega gospodarstva. Ti ukrepi bi lahko dolgoročno prispevali k zmanjšanju količine komunalnih odpadkov in bolj uravnoteženemu razvoju med slovenskimi regijami.
Ključne besede: komunalni odpadki, ravnanje z odpadki, statistične regije, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj.
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2026; Ogledov: 278; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,66 MB) |
5. Pomen mehkih veščin pri načrtovanju kariere: priprava mladih na izzive sodobnega trga delaAnja Lužar, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom »Pomen mehkih veščin pri načrtovanju kariere: priprava mladih na izzive sodobnega trga dela« obravnava pomen mehkih veščin pri načrtovanju kariere mladih v okvira sodobnega, hitro spreminjajočega se trga dela. Izhodišče raziskave predstavlja predpostavka, da formalno izobraževanje mladim pogosto ne zagotavlja vseh kompetenc, ki jih delodajalci pričakujejo, zato postajajo mehke veščine ključ do zaposljivosti in dolgoročnega kariernega razvoja. V teoretičnem delu predstavljamo opredelitve mehkih veščin, njihovo vlogo v izobraževalnem sistemu, pomen pri prehodu mladih na trg dela ter povezavo z načrtovanjem kariere, sodoben trg dela in načine, kako mladi nanj vstopajo. Še posebej se poudarja vpliv digitalizacije, globalizacije in negotovosti na sodobne karierne poti in karierni razvoj.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni med mladimi. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako mladi ocenjujejo raven razvitosti svojih mehkih veščin, katere veščine prepoznavajo kot najpomembnejše za uspešen vstop na trg dela, na kakšen način jih razvijajo ter s kakšnimi ovirami se pri tem srečujejo. Raziskava je prav tako preučevala povezavo med samooceno mehkih veščin in kariernimi cilji mladih ter zaznano učinkovitost različnih oblik podpore, kot so karierno svetovanje, mentorstvo in neformalne oblike učenja. Ugotovitve kažejo, da se mladi sicer zavedajo pomena mehkih veščin za svoj karierni razvoj, vendar pogosto zaznavajo pomanjkanje celovite podpore pri njihovem razvoju. Naloga poudarja potrebo po večji vlogi izobraževalnih ustanov, delodajalcev in podpornih institucij pri celostnem razvoju mladih ter pri pripravi na izzive sodobnega trga dela.
Ključne besede: mehke veščine, mladi, načrtovanje kariere, karierni razvoj, trg dela
Objavljeno v ReVIS: 09.06.2026; Ogledov: 263; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,47 MB) |
6. Razlike med moškimi in ženskami pri zaznavanju umetne inteligence v trženju : zaupanje, koristnost in nakupne odločitveMiran Grah, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: umetna inteligenca, trženje, zaupanje, zaznana koristnost, pripravljenost za nakup, vedenje potrošnikov, razlike med spoloma
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2026; Ogledov: 255; Prenosov: 8
Celotno besedilo (271,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Evroobmočje skozi prizmo optimalnega valutnega območjaLuka Krajnik, 2026, pregledni znanstveni članek Ključne besede: evroobmočje, optimalno valutno območje, Evropska monetarna unija, Maastrichtski kriteriji, asimetrični šoki, davčna kapaciteta za blaženje šokov, davčna integracija, sinhronizacija gospodarskih ciklov, ekonomska integracija
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2026; Ogledov: 320; Prenosov: 4
Celotno besedilo (296,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Usklajenost stanovanjske politike Mestne občine Koper z aktualnimi izzivi občineMojca Hilj Trivić, Žiga Čepar, Malči Grivec, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: stanovanjska politika, nepremičnine, nakup stanovanja, najem stanovanja, mnenje občanov, mnenjske raziskave, Mestna občina Koper
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2026; Ogledov: 296; Prenosov: 4
Celotno besedilo (343,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. The ǂimpact of formal and informal knowledge on patients’ reproductive outcomesValentina Ješić, Sergej Gričar, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: reproductive health, female patients, formal knowledge, informal knowledge, abortion, reproductive care quality, learning organization
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2026; Ogledov: 331; Prenosov: 5
Celotno besedilo (272,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Effects of deposit-refund systems and recycling rates on the mixed municipal waste composition : a comparative panel analysis of four European Union countries (2011–2021)Robert Nikolić, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: deposit-refund system, mixed municipal waste, circular economy, recycling, economic indicators, gross domestic product, inflation, recycling rate, mixed municipal waste reducing
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2026; Ogledov: 304; Prenosov: 5
Celotno besedilo (359,91 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
