Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 91
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Stres in čustveno počutje fizioterapevtov v Republiki Hrvaški : opredelitev ključnih napovednikov sindroma izgorelosti
Lovorka Bilajac, 2024, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v ReVIS: 09.07.2024; Ogledov: 61; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (293,55 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vloga ekoterapije v sodobni preventivni in kurativni medicini
Luka Kristanc, Nevenka Kregar-Velikonja, 2024, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: ekoterapija, biofilija, integrativna medicina
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2024; Ogledov: 51; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (339,08 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
Samoocena kulturne kompetentnosti izvajalcev zdravstvene nege
Arijeta Murseli, Bojana Filej, 2024, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: kultura, kulturne kompetence, izvajalci zdravstvene nege, medkulturna zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2024; Ogledov: 52; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (327,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
7.
IZPOSTAVLJENOST ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI ŠKODLJIVIM SNOVEM V ZDRAVSTVU
Marina Šercer, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Tako kot v vsaki dejavnosti, so tudi v zdravstvu delavci izpostavljeni različnim zdravju škodljivim snovem. Največkrat se tega zdravstveno osebje sploh ne zaveda ali pa ne pozna vseh nevarnih snovi, s katerimi prihaja v stik; izpostavljeni so kemičnim snovem, biološkim snovem in fizikalnim dejavnikom ter nevarnim odpadkom. Varno uporabo in skladiščenje zdravju škodljivih snovi v zdravstveni dejavnosti ureja več predpisov. Za varno rabo in zaščito pred škodljivimi učinki so bistveni dejavniki ustrezna usposobljenost, poznavanje snovi in njihovih nevarnosti, uporaba osebnih zaščitnih sredstev ter delo po sprejetih postopkih. Namen naloge je bil raziskati izpostavljenost zdravstvenih delavcev škodljivim snovem v zdravstvu. V sklopu raziskave smo med zdravstvenim osebjem ugotavljali zavedanje navzočnosti nevarnih snovi pri njihovem delu, poznavanje predpisov, poznavanje ukrepov za varno delo in poznavanje snovi, ki lahko povzročijo poklicne bolezni. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Vzorec je vključeval šest zdravstvenih delavcev različne starosti in posledično z različnim obsegom delovnih izkušenj. V intervju smo vključili 3 medicinske sestre oziroma srednje zdravstvenike, diplomirano medicinsko sestro, diplomirano inženirko radiološke tehnologije in doktorico medicine. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveno osebje zaveda škodljivih snovi pri svojem delu, a ne pozna vseh nevarnih snovi in njihovih lastnosti. Ključna za zavedanje nevarnosti sta poznavanje lastnosti snovi in ustrezna usposobljenost zdravstvenega osebja. Tega se zavedajo tudi vsi intervjuvanci, saj so poudarili obvezno uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Zdravju škodljive snovi v zdravstvu se tako kot sicer pojavljajo v različnih predmetih in okoljih. Zdravstveni delavci se zavedajo, da lahko izpostavljenost tem snovem povzroči kronične ali akutne posledice oziroma obolenja, odvisno od časa izpostavljenosti in intenzivnosti izpostavljenosti (koncentracije oz. količine). Nekatere snovi lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti povzročijo tudi poklicne bolezni, vendar intervjuvanci snovi, s katerimi delajo, niso prepoznali kot nevarne za take vrste obolenj. Iz intervjujev in zbranih rezultatov je bilo ugotovljeno, da poznavanje zakonodaje ter opredelitev zdravju škodljivih snovi in posledic, ki jih te povzročajo v zdravstveni dejavnosti, predstavljata za večino zdravstvenega osebja pretežko nalogo. Razprava: Glede na ugotovitve iz raziskave bi bilo treba zdravstveno osebje pogosteje in podrobneje poučiti o nevarnih snoveh, s katerimi prihajajo v stik, poleg tega pa bi bilo treba nove snovi pred pričetkom uporabe ustrezno predstaviti zaposlenim. Ključno je poznati nevarne značilnosti snovi, jih ustrezno shranjevati oziroma označevati ter poznati način zaščite pred njimi. Poleg tega je pomembna tudi seznanjenost z nevarnimi snovmi, ki povzročajo poklicne bolezni, saj se je v raziskavi izkazalo, da je to področje kljub navzočnosti takšnih snovi v zdravstvu slabo poznano.
Ključne besede: škodljive snovi, zdravstveni delavci, bolezni, vpliv na zdravje, izpostavljenost zdravju škodljivim snovem.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

8.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S KARDIOVASKOLARNIM OBOLENJEM
Tina Sgerm, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Kardiovaskularna obolenja, kot so srčno popuščanje, ishemična bolezen srca in aritmije, so eden glavnih vzrokov smrti po svetu in letno terjajo okoli 19,7 milijonov življenj. Pod kardiovaskularna obolenja spadajo bolezni, ki prizadenejo srce in/ali ožilje. Napredek znanosti in zdravstva terja več časa, specifičnosti in znanja medicinskih sester, katerih vloga je bistvena za pomoč kardiovaskularnim pacientom, ki jih je vedno več. Medicinske sestre morajo biti visoko izobražene, fizično in psihično sposobne prenesti vse izzive, ki jih področje prinaša, hkrati pa se seznanjati z novimi odkritji in jih uspešno vključiti v obravnavo kardiovaskularnih pacientov. Namen diplomske naloge je raziskati vlogo medicinske sestre pri pacientu s kardiovaskularnim obolenjem. Metode: Uporabljena sta bila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuja. Vir sekundarnih podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene, domače in tuje literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, Cinahl in PubMed. Vzorec je vključeval 6 diplomiranih medicinskih sester, starih od 26 do 61 let, ki imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj na področju dela s pacienti s kardiovaskularnimi obolenji. Rezultati: Ključne naloge medicinske sestre pri obravnavi hospitaliziranega kardiovaskularnega pacienta po mnenju intervjuvank so merjenje EKG, merjenje vitalnih funkcij in ukrepanje ob njihovih odstopanjih, aplikacija terapije in omejevanje popite tekočine za paciente s srčnim popuščanjem in vzgojno-izobraževalno delo. Med največjimi ovirami so pomanjkanje kadra, predolge čakalne vrste in odnosi s pacienti. Pomanjkljivosti medicinskih sester pa so premalo znanja, izkušenj in časa za paciente. Za odpravo ovir in pomanjkljivosti je treba pridobiti kader, ustaliti mentorstvo, ki je ena na ena in ki ga opravlja medicinska sestra z vsaj petimi leti delovnih izkušenj, treba bi bilo delati na izobraževanju tako v šoli kot pri že zaposlenih in urediti komunikacijske poti med vsemi nivoji zdravstva. Razprava: Ugotovili smo, da je najpomembnejša naloga medicinske sestre pri pacientu s kardiovaskularnim obolenjem vzgojno-izobraževalno delo. Enako velja pri hospitaliziranem pacientu. Poleg tega je pomembno tudi redno merjenje vitalnih funkcij. Med največjimi ovirami današnjega časa so pomanjkanje kadra in predolge čakalne dobe, medicinskim sestram pa primanjkuje znanja, izkušenj in časa. Za razrešitev je nujno, da se kader dobi in bolje izobrazi, kar velja tudi za že zaposlene medicinske sestre.
Ključne besede: kardiovaskularna obolenja, vloga medicinske sestre, ovire v zdravstvu
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

9.
BOLNIŠNIČNE OKUŽBE V ZDRAVSTVU
Renato Hudak, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe so opredeljene kot skupek vseh bolezni, ki se pojavijo pri pacientu v zdravstveni ustanovi, se manifestirajo po 48 urah po sprejemu v bolnišnico in niso prisotne pred sprejemom v ustanovo. Bolnišnične okužbe so najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Podaljšujejo hospitalizacijo in povečujejo stroške zdravljenja. Namen raziskave je bil ugotoviti izpostavljenost zdravstvenih delavcev bolnišničnim okužbam, njihovo vključenost v izobraževanja o bolnišničnih okužbah, identificirati ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb in raziskati vlogo medicinske sestre pri tem. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature. Vzorec je bil namenski in je vključeval 7 medicinskih sester, ki delujejo v kliničnem okolju, kjer se pojavljajo bolnišnične okužbe. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so medicinske sestre tveganju za bolnišnične okužbe izpostavljene vsak dan. Večina medicinskih sester ima organizirana redna izobraževanja na temo bolnišničnih okužb. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta glavna ukrepa za preprečevanje bolnišničnih okužb razkuževanje oz. umivanje rok ter uporaba osebnih zaščitnih sredstev. Potrdilo se je tudi, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri preprečevanju bolnišničnih okužb, saj od vseh zdravstvenih delavcev ravno ona preživi največ časa ob bolniku. Omenjene so bile tudi njene ostale vloge, in sicer preventivno ukrepanje ter vzgojno delo z bolniki in svojci. Razprava: Medicinske sestre so zelo izpostavljene bolnišničnim okužbam, saj se pri delu vsakodnevno srečujejo z njimi. Večina medicinskih sester ima organizirana redna izobraževanja na temo bolnišničnih okužb. Kot poglavitne ukrepe za obvladovanje bolnišničnih okužb so navedle razkuževanje in umivanje rok ter uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Opisano je, da je medicinska sestra oseba, ki od vseh zdravstvenih delavcev preživi največ časa s pacienti in je vsakodnevno v stiku z njimi; zato ima pomembno vlogo pri preprečevanju bolnišničnih okužb. V anketi je poudarjen pomen preventivnih ukrepov, ki jih medicinska sestra izvaja, vrhu tega pa izobraževalna vloga medicinske sestre (poučitev pacienta o bolnišničnih okužbah in uporabi zaščitnih sredstev), vzgojno delo z bolniki in svojci ter higienski ukrepi za preprečevanje prenosa.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, prenašanje okužb, izolacija, higiena rok, superbakterije
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 141; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

10.
ETIČNE DILEME PRI RAZREŠEVANJU NASILJA NAD ČLANI NEGOVALNEGA TIMA
Robert Bruner, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Nasilje na delovnem mestu vključuje sovražno in neetično komunikacijo ali fizični stik enega ali več posameznikov. Najpogosteje je usmerjeno proti eni osebi, ki je zaradi tega trpinčenja porinjena v položaj nemoči, kjer nima zaščite in kjer največkrat tudi ostaja zaradi kontinuiranih dejanj nasilja na delovnem mestu. Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature ugotoviti, katere etične dileme se pojavljajo pri razreševanju nasilja nad člani negovalnega tima. Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature z metodami pregleda, analize in sinteze strokovne in znanstvene literature z deskriptivno metodo dela. Za prikaz poteka analize literature smo uporabili smernice PRIZMA. Iskanje relevantne literature smo izvedli v mednarodnih podatkovnih bazah, kot so CINAHL, PubMed, COBISS in Google Scholar, ter v reviji Obzornik zdravstvene nege. Zadetke smo poiskali s pomočjo slovenskih (oziroma angleških) ključnih besed in besednih zvez, in sicer nasilje na delovnem mestu (»workplace violence«), člani negovalnega tima (»members of nursing team«), etične dileme (»ethical dilemma«), medicinske sestre (nurses) in reševanje (solving). Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem AND in OR. Uporabili smo literaturo, ki ni starejša od desetih let, je strokovna in dostopna v obsegu celotnega besedila v slovenskem in angleškem jeziku. Pri pregledu literature smo izvedli vsebinsko analizo spoznanj raziskav, vključenih v pregled. Pridobljene zadetke smo predstavili v evalvacijski tabeli. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je nasilje nad člani negovalnega tima na delovnem mestu zelo pogosto in se pojavlja v številnih oblikah. Verbalno in psihično nasilje sta najpogostejši obliki nasilja, ki so jim izpostavljeni člani negovalnega tima. Vzroki za pojav nasilja v bolnišničnem okolju so različni in vključujejo dejavnike okolja, osebnostne značilnosti zdravstvenega osebja, pacientov in svojcev. Pomembno pa je, da člani negovalnega tima pravočasno prepoznajo dejavnike tveganja in znake, da bi znali ustrezno in pravočasno ukrepati. Pri obravnavi nasilnega pacienta pomaga uporaba deeskalacijskih metod in tehnik, ki omilijo pacientovo agresijo. Najpomembnejša etična dilema s katero se srečujejo člani negovalnega tima pri razreševanju nasilja konflikt med njihovim občutkom poklicne dolžnosti in osebnim načelom. Razprava: Ugotovili smo, da je nasilje v zdravstveni negi zelo prisotno. Nasilje je nedopustno in ga je vedno treba prijaviti ter nato ustrezno ukrepati. Za obvladovanje nasilja v bolnišničnem okolju so potrebne strategije za preprečevanje nasilja in obvladovanje negativnih posledic zaradi nasilnih dogodkov. Ključno je izobraževanje in usposabljanje zdravstvenega osebja, ocena tveganja in razvoj politik, ki bodo omogočile uveljavljanje ničelne tolerance do nasilja v vseh zdravstvenih ustanovah v vsakodnevni praksi.
Ključne besede: Ključne besede: nasilje na delovnem mestu, člani negovalnega tima, etične dileme, medicinske sestre, reševanje.
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 119; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.94 sek.
Na vrh