1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika s septičnim šokomBenjamin Kukec, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sepsa in septični šok sta urgentni zdravstveni stanji, ki izhajata iz neustreznega sistemskega odziva telesa na okužbo, kar lahko povzroči odpoved organov in smrt. Septični šok je najtežja oblika sepse, pri kateri pride do hude motnje v delovanju organskih sistemov zaradi neustreznega odziva telesa na okužbo. Ključno vlogo pri pravočasnem prepoznavanju in zdravljenju tega stanja ima diplomirana medicinska sestra, saj spremlja vitalne znake, aplicira tekočine, antibiotike in uporablja različne ocenjevalne lestvice ter je pogosto prva, ki opazi zgodnje opozorilne znake in spremembe. Ti lahko vključujejo spremembe v zavesti, hemodinamske in respiratorne nepravilnosti ter laboratorijske kazalnike vnetja.
Metode: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu literature, izvedenem oktobra 2024, z uporabo podatkovnih baz PubMed, Google Učenjak, Cobiss in ScienceDirect. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku, ki je bila povezana s področjem raziskovanja vloge diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnika s septičnim šokom. Za namen raziskave smo uporabili literaturo znanstveno-raziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu in je bila objavljena v časovnem obdobju od januarja 2014 do oktobra 2024.
Rezultati: Na podlagi raziskovalne strategije iskanja s pomočjo ključnih besed smo pri pregledu literature pridobili 916 zadetkov iz različnih znanstvenih baz. V naslednjem koraku smo pregledali naslove in povzetke člankov ter izločili 820 člankov. Po tem pregledu smo nato pregledali vsebinsko še 96 člankov in jih 81 dodatno izključili. Končnih 15 zadetkov smo na koncu podrobno analizirali ter jih vključili v končno analizo. Na podlagi ugotovitev raziskav smo jih razporedili v štiri kategorije.
Razprava: Diplomirane medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zgodnjem odkrivanju septičnega šoka, saj so pogosto prve, ki opazijo simptome, vendar njihova uspešnost ni povsod optimalna. Znanje o sepsi in septičnem šoku je med sestrami zmerno, pri čemer le manjši delež pravilno opredeli stanje. Izkušnje, izobrazba in namensko financiranje izobraževanj izboljšujejo prepoznavanje, a v nekaterih okoljih primanjkuje poznavanja diagnostičnih orodij. Triažne medicinske sestre so pogosto zelo uspešne pri aktivaciji protokolov za zgodnjo obravnavo. Na uspešnost intervencij vplivajo strokovna usposobljenost, delovne izkušnje in skladnost s kliničnimi smernicami. Redna izobraževanja, zlasti simulacije, povečujejo samozavest in natančnost pri izvajanju ukrepov, prav tako imajo velik pomen izkušnje, saj izkušene sestre hitreje prepoznajo znake in učinkoviteje sledijo protokolom. Standardizirane klinične poti izboljšujejo skladnost z ukrepi in zmanjšujejo umrljivost, vendar je uspeh odvisen tudi od kadrovske organizacije. Preobremenjenost sester povečuje tveganje za napake in zamude, medtem ko ustrezno število osebja in dostop do diagnostičnih orodij, kot so hitri testi, izboljšujeta izide. Tehnološke rešitve in multidisciplinarni pristop dodatno podpirajo učinkovitost obravnave septičnega šoka.
Ključne besede: sepsa, septični šok, septični bolnik, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 124; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
9. PREPOZNAVA MOŽGANSKE KAPI V DISPEČERSKI SLUŽBI ZDRAVSTVAKatja Goršič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Možganska kap je eden najpogostejših vzrokov smrti in invalidnosti pri odraslih, zato sta njena pravočasno prepoznavanje in učinkovito zdravljenje izrednega pomena. Zdravstveni dispečerji so prvi v verigi pomoči, pri svojem delu pa v večini primerov uporabljajo Slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč. Pri klicih s sumom na možgansko kap se zdravstveni dispečerji večinoma počutijo samozavestno, a lahko doživljajo tudi večjo ali manjšo mero stresa. Znanje, izkušnje in jasni protokoli pomembno vplivajo na njihovo uspešnost pri delu. Namen diplomske naloge je proučiti vlogo zdravstvenih dispečerjev pri prepoznavanju možganske kapi. Cilji diplomske naloge so bili ugotoviti, na kakšen način zdravstveni dispečerji prepoznavajo možgansko kap, kaj bi lahko pripomoglo k njihovi večji usposobljenosti za njeno prepoznavanje in kakšne občutke doživljajo ob klicih s sumom na možgansko kap.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature ter lastnih izkušenj. Anketni vprašalnik je vseboval 22 vprašanj, ki so se osredotočala na izkušnje zdravstvenih dispečerjev pri prepoznavanju možganske kapi. V raziskavi je sodelovalo 114 zdravstvenih dispečerjev zaposlenih v dispečerskih centrih v Ljubljani in Mariboru. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel in grafov. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev.
Rezultati: Večina anketirancev meni, da za učinkovito prepoznavanje možganske kapi niso nujno potrebne predhodne izkušnje ali znanje, saj jih skoraj polovica verjame, da zadostujejo protokoli in usposabljanje. Kljub temu se je le manjši delež udeležil posebnih usposabljanj, več kot polovica pa si znanje nadgrajuje s strokovnimi članki. Prepoznavanje možganske kapi večina izvaja predvsem na podlagi uradnih protokolov, ne intuicije. Anketiranci kot ključno možnost za izboljšanje navajajo povečanje ozaveščanja javnosti, medtem ko sprememb v samem delu zdravstvenih dispečerjev večinoma ne vidijo kot nujne.
Razprava: Zdravstveni dispečerji možgansko kap prepoznavajo predvsem na podlagi značilnih simptomov in s pomočjo protokolov. Za izboljšanje njihove usposobljenosti so ključni sistematično izobraževanje, posodobitev protokolov in večje ozaveščanje javnosti. Čeprav večina zdravstvenih dispečerjev ob teh klicih ne občuti pretiranega stresa, pa visoka odgovornost in zahtevnost situacije pri nekaterih zdravstvenih dispečerjih povzročata psihološki pritisk, kar potrjuje pomen stalnega strokovnega razvoja in podpore.
Ključne besede: Možganska kap, zdravstveni dispečer, nujna medicinska pomoč, komunikacija, klic, simptomi
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 122; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,54 MB) |
10. POŠKODBE ZAPOSLENIH V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIAleš Škoberne, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zaposleni v nujni medicinski pomoči igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju hitre, strokovne in učinkovite oskrbe pacientov v kritičnih stanjih. Njihovo delo zahteva stalno pripravljenost, hitro reakcijo in sposobnost odločanja v stresnih situacijah, saj se pogosto soočajo z nepredvidljivimi, zahtevnimi in potencialno nevarnimi okoliščinami. Poleg fizičnih obremenitev, kot so premikanje in prenašanje pacientov, izvajanje reševalnih postopkov ter izpostavljenost različnim vremenskim razmeram, so ti strokovnjaki izpostavljeni še tveganjem za poškodbe. Delo v nujni medicinski pomoči pa ni zahtevno le fizično, temveč prinaša tudi velike psihične izzive. Namen raziskave je preučiti poškodbe zaposlenih v predbolnišnični nujni medicinski pomoči.
Metoda: Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, pregledali pa smo tujo in domačo literaturo, ki smo jo iskali v naslednjih podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, COBISS in dLib. Raziskava je potekala med novembrom 2024 in februarjem 2025, v njo so bili po metodi snežne kepe vključeni zaposleni v nujni medicinski pomoči. V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev, pridobljene podatke pa smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2021.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je 41 (41 %) anketirancev v nujni medicinski pomoči zaposlenih manj kot 4 leta, kar lahko privede do nepazljivosti zaradi pomanjkanja izkušenj. Raziskava je prav tako razkrila, da je 45 (45 %) anketirancev že vsaj enkrat čutilo bolečine oz. neudobje v vratu, 41 (41 %) jih je vsaj enkrat imelo bolečine v ramenih, 43 (43 %) jih je vsaj enkrat zaznalo bolečine v zgornjem delu hrbta in 49 (49 %) anketirancev je vsaj enkrat čutilo bolečine v spodnjem delu hrbta. Naštete težave se pojavljajo najpogosteje in imajo tudi visoko stopnjo ponavljanja. Poleg tega so precej razširjene še poškodbe in bolečine v ramenih, zapestjih, rokah, kolkih, stegnih, kolenih ter gležnjih oziroma stopalih.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da so med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči najpogostejše poškodbe in težave povezane s spodnjim delom hrbta, vratom, zgornjim delom hrbta in rameni, kar je verjetno posledica fizično zahtevnega dela, vključno z dvigovanjem in premikanjem pacientov ter delom v neugodnih ergonomskih položajih. Te težave vplivajo na fizično sposobnost zaposlenih, zmanjšujejo hitrost in učinkovitost pri oskrbi pacientov ter ogrožajo njihovo splošno delovno zmožnost. Nekatere težave so kratkotrajne in občasne, medtem ko druge postanejo kronične in dolgotrajno vplivajo na zdravje ter delovno sposobnost. To vodi v zmanjšano produktivnost, potrebo po prilagajanju delovnih nalog, odsotnost z dela, dodatno obremenitev kolegov in kadrovske težave, dolgoročno pa povečuje tveganje za izgorelost in predčasno upokojitev, kar negativno vpliva na stabilnost kadra v nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, reševalci, kostno-mišične poškodbe, varovalna oprema, promocija zdravja
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 121; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,94 MB) |
