1. Kakovost dela in zadovoljstvo pacientov s telegentskimi storitvamiAnita Jančar, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Telemedicina je oblika zdravstvene oskrbe na daljavo, ki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije omogoča dostop do zdravstvenih storitev brez neposrednega fizičnega stika med pacientom in izvajalcem. V času pandemije covid-19 je postala ključna rešitev za zagotavljanje varne in pravočasne oskrbe ter zmanjšanje tveganja za širjenje okužb. Ena izmed pomembnih vej telemedicine je telegenetika, ki omogoča izvajanje genetskih svetovanj na daljavo, kar je še posebej dragoceno za prebivalce oddaljenih območij in tiste z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev. Namen magistrske naloge je oceniti sprejemljivost telegenetike v slovenskem prostoru v času covid-19 in po njem, kakovost izvedbe storitve ter zadovoljstvo pacientov s storitvijo.
Metoda: Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo sistematičnega pregleda obstoječe strokovne in znanstvene literature kakovosti v zdravstvu in zadovoljstvu pacientov s telegenetskim svetovanjem. Za anketiranje smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, ki smo ga prek internetne pošte razposlali ciljni populaciji. Spletni vprašalnik je bil oblikovan v spletnem orodju 1ka. V raziskavo smo vključili paciente s sumom na genetsko bolezen, ki so bili v času pandemije in po njej napoteni v specialistično ambulanto Kliničnega inštituta za genomsko medicino v Ljubljani. Podatki so se zbirali v spletnem orodju 1ka. Statistična obdelava je bila narejena s pomočjo programa SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 860 anketirancev, 770 je bilo obravnavanih med pandemijo in 90 po pandemiji. S pomočjo statističnih testov smo nekatere hipoteze potrdili, nekatere ovrgli. Rezultati raziskave so pokazali visoko zadovoljstvo pacientov s telegenetskim svetovanjem, ki je ostalo visoko tako med pandemijo kot po njej. Večina anketirancev bi se ponovno odločila za takšno obliko obravnave. V raziskavi smo ugotovili povezavo med demografskimi dejavniki in zadovoljstvom anketiranih. Razumevanje informacij je bilo v povprečju višje pri pacientih z univerzitetno izobrazbo kot pri tistih z nižjo izobrazbo. Anketiranci, ki so med svetovanjem naleteli na tehnične težave, so težje razumeli prejete informacije. Velika večina bi telegenetsko svetovanje priporočila tudi drugim.
Razprava: Naša raziskava je pokazala visoko zadovoljstvo pacientov s telegenetskim svetovanjem. Rezultati potrjujejo, da telegenetika prispeva k večji učinkovitosti in kakovosti zdravstvene obravnave ter omogoča boljše prilagajanje izzivom sodobnega časa, kar prispeva k vzdržnosti zdravstvenega sistema. Kljub majhnosti Slovenije in relativno majhni oddaljenosti od centrov za genetske obravnave, je večina anketiranih pacientov izrazila pripravljenost, da bi se v prihodnje ponovno odločila za tovrsten način svetovanja. Ti rezultati potrjujejo potencial telegenetike kot trajne in obetavne metode zdravstvene oskrbe na daljavo v slovenskem prostoru.
Ključne besede: kakovost, telegenetika, covid-19, zadovoljstvo pacientov
Objavljeno v ReVIS: 15.05.2025; Ogledov: 140; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,67 MB) |
2. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO PERKUTANI VSTAVITVI AORTNE ZAKLOPKEŽiva Stegenšek, 2025, ni določena Opis: Zaradi staranja prebivalstva se povečuje pojavnost aortne stenoze (AS) kot ene glavnih bolezni srčnih zaklopk, zlasti pri starejših moških. Perkutana vstavitev aortne zaklopke (TAVI) je minimalno invaziven postopek, ki se uporablja kot alternativa kirurški zamenjavi zaklopke pri bolnikih z visokim operativnim tveganjem. Postopek omogoča hitrejše okrevanje, vendar zahteva posebno pozornost zaradi tveganja za zaplete, kot so tromboza, krvavitve, okužbe in motnje srčnega ritma. Zdravstvena nega po TAVI vključuje skrbno spremljanje, zgodnjo mobilizacijo ter ustrezno izobraževanje bolnika in njegove družine. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno nego pacienta po perkutani vstavitvi aortne zaklopke s pregledom literature in obstoječih raziskav. Raziskava je temeljila na analizi domače in tuje znanstvene ter strokovne literature, ki obravnava vlogo medicinskih sester po perkutani vstavitvi aortne zaklopke. Uporabljene so bile bibliografske baze podatkov PubMed, Google Scholar, ScienceDirect, Springer Link in COBISS. Iskanje je potekalo s pomočjo Boolovih operatorjev (and, or, not) za ključne besede v angleščini in slovenščini. Gradivo je bilo omejeno na obdobje od 2014 do 2024. Zbrani podatki so bili tematsko analizirani, da se izpostavijo glavne metode, izzivi in priporočila. Rezultati raziskave so pokazali, da je vloga medicinskih sester pri negi bolnikov po TAVI pomembna za preprečevanje zapletov in izboljšanje izidov zdravljenja. Medicinske sestre so odgovorne za spremljanje vitalnih funkcij, preprečevanje zapletov, skrb za rane, izvajanje predpisane farmakoterapije, mobilizacijo, rehabilitacijo ter psihosocialno podporo bolnikom. Tudi zdravstvena vzgoja bolnikov in njihovih družin prispeva k boljšim izidom zdravljenja. Raziskava je potrdila pomembno vlogo medicinskih sester pri negi bolnikov po TAVI. Njihov pristop k preprečevanju zapletov in zagotavljanju kontinuirane oskrbe bistveno vpliva na izide zdravljenja. Priporočamo redna specializirana izobraževanja in simulacijske treninge za medicinske sestre, razvoj in implementacijo standardiziranih protokolov za nego ter uporabo naprednih tehnologij za spremljanje bolnikovega stanja. Zgodnja mobilizacija bolnikov po posegu in vključevanje v nadzorovane rehabilitacijske programe zmanjšujeta tveganje za zaplete in izboljšujeta kakovost življenja.
Ključne besede: nega, srce, aortna stenoza, TAVI
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 247; Prenosov: 10
Celotno besedilo (999,28 KB) |
3. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SKRBI ZA ZDRAVJE OTROKA IN MATERE V PRVEM LETU ŽIVLJENJAAna Jerant, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Glavni/Izpostavljeni problem je pomanjkanje ustrezne in prilagojene podpore za družine z novorojenčki. Oskrba na domu je individualiziran pristop in se razlikuje od institucionalne oskrbe. Pomanjkanje znanja o dojenju ter težave pri vzpostavljanju dojenja, oskrbi novorojenčkov in preprečevanju zdravstvenih težav so lahko posledica neudeleževanja materinske šole in nezadostnega števila preventivnih obiskov socialno ogroženih družin. Na preventivnih obiskih pogosto ne pokrivajo vseh bistvenih tematik. Na zdravstveno varnost dojenčkov in zaupanje staršev vplivata tudi pomanjkanje usklajenosti
med zdravstvenimi službami in neindividualiziran pristop. Namen raziskave je preučiti vlogo patronažne medicinske sestre pri skrbi za zdravje otroka in matere v prvem letu življenja. Cilji so opredeliti ključne naloge patronažne medicinske sestre pri skrbi za otroka v prvem letu
življenja; preučiti pomen vloge patronažne medicinske sestre pri psihološki podpori materam v prvem letu po porodu; analizirati prispevek patronažnih obiskov k zdravstveni vzgoji staršev o pravilni skrbi za dojenčka; identificirati najpogostejše izzive, s katerimi se srečujejo
patronažne medicinske sestre pri izvajanju svojega dela z otroki; ugotoviti, kako patronažne medicinske sestre podpirajo dojenje in prehrano dojenčka v prvem letu življenja.
Metoda: Uporabljen je bil kvalitativen raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela bodo zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za
zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Vzorec je bil namenski in je vključeval patronažne medicinske sestre, ki imajo več kot tri leta delovnih izkušenj. Raziskava je potekala decembra leta 2024.
Rezultati: Ker z obiski pogosto ni mogoče predati vseh zahtevanih informacij, so patronažne medicinske sestre staršem ponudile svoje osebne telefonske številke, kamor jih lahko kadarkoli pokličejo in jim zaupajo svoje težave. Tako so jim patronažne sestre lažje dostopne. Novi starši se najpogosteje srečujejo s pomanjkanjem informacij in pomoči pri zdravstveni negi. Prav tako so patronažne medicinske sestre poudarile potrebo po strokovni pomoči in sočutni komunikaciji pri reševanju poporodnih vprašanj, zlasti na temo duševnega zdravja mater.
Razprava: V raziskavi je sodelovalo šest patronažnih medicinskih sester. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo patronažne medicinske sestre pomembno vlogo pri skrbi za zdravje otroka in matere v prvem letu življenja, nudijo pomoč pri dojenju, negi novorojenčka in dojenčka ter
spodbujajo zdrav življenjski slog. Delo na domu zahteva prilagojen pristop, saj nikoli ne vedo, kaj jih čaka. Ustvariti morajo dober odnos in zaupanje s starši. Patronažne medicinske sestre pri družinah z večjimi potrebami, vključno z mamami, ki se ukvarjajo s težavami z duševnim zdravjem, ali z nedonošenčki opravljajo več preventivnih obiskov. Poudarile so, da je preventivnih obiskov več kot dovolj, saj imajo z novimi smernicami možnost, da si obiske razporejajo same in lahko težavnim otrokom namenijo več obiskov glede na kriterije ranljivosti. Ti preventivni obiski, ki jih izvajajo, jim omogočajo zgodnje odkrivanje težav. Prav tako imajo ključno vlogo pri dojenju, uvajanju čvrste hrane in samem svetovanju o zdravi
prehrani. Patronažne sestre izvajajo prilagojen pristop, upoštevajo specifične zahteve vsake družine in omogočajo ciljno svetovanje. Da se zagotovi celostna oskrba, je potrebno dobro sodelovanje tako s starši kot tudi s pediatri, psihologom in drugimi zdravstvenimi delavci.
Izvajati je treba presejalne teste za poporodno depresijo, kot je Edinburški vprašalnik, saj se na ta način ponudi ustrezna pomoč materam, ki se borijo s težavami z duševnim zdravjem.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, novorojenček, dojenček, duševno zdravje mater.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 243; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,20 MB) |
4. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI MLADOSTNIKU S SAMOPOŠKODBENIM VEDENJEMAmadej Puž, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Vloga medicinske sestre pri obravnavi mladostnikov s samopoškodbenim
vedenjem je ključnega pomena za uspešno prepoznavanje, razumevanje in obvladovanje tega vedenja.
Samopoškodbeno vedenje je pogosto način, s katerim mladostniki izražajo notranje stiske, kot so
čustvena bolečina, stres, depresija ali težave z identiteto. Mladostniki, ki se ukvarjajo s
samopoškodbenim vedenjem, pogosto niso sposobni obvladati svojih čustev ali se soočiti s svojimi
težavami na druge načine. Vloga medicinske sestre se torej ne nanaša le na neposredno obravnavo
mladostnikov, temveč vključuje tudi prepoznavanje širših dejavnikov, ki vplivajo na mlade in njihova
dejanja. Namen raziskave je raziskati vlogo medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Cilji raziskave so ugotoviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem, predstaviti terapevtske pristope, ki so pri obravnavi mladostnikov najučinkovitejši, raziskati in preučiti najpogostejše dejavnike tveganj za samopoškodbeno vedenje pri mladostnikih in raziskati znake (poškodb) na katere mora biti medicinska sestra pozorna pri prepoznavanju samopoškodbenega vedenja pri mladostnikih.
Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela.
Za zbiranje podatkov je bila uporabljena predloga za polstrukturiran intervju. Raziskava je potekala od
februarja do marca 2025. Vzorec je bil namenski in vključuje šest diplomiranih medicinskih sester, ki
sodelujejo pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Pri zbiranju in obdelavi podatkov
smo upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V deskriptivnem delu smo pridobili strokovno in
znanstveno literaturo v domačem slovenskem in tujem angleškem jeziku.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim
vedenjem najpogostejše oblike opisujejo kot telesne poškodbe, predoziranje s prepovedanimi
substancami in čustvene spremembe. Vloga medicinskih sester pri mladostnikih, ki se samopoškodujejo,
je predvsem poudarjena na pridobivanju zaupanja in ustrezni ne obsojajoči komunikaciji ter strokovni
podpori. Zdravstveni delavci imajo pri takih mladostnikih izjemno pomembno vlogo, saj so največkrat
prvi, ki navežejo stik z njimi in jim nudijo občutek varnosti in sprejetosti ter možnosti, da se nam
odprejo in povejo svoje notranje stiske.
Razprava: Vloga medicinskih sester pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem je zelo
pomembna. Pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem je ključnega pomena ustrezen
terapevtski pristop, ki omogoča hitro in strokovno pomoč. Poudarek je na empatiji in terapevtskem
pogovoru. Prav tako imajo pomembno vlogo, saj so največkrat prve, ki prepoznajo znake in s hitrim
ukrepanjem zagotovijo strokovno obravnavo. Najpogostejši dejavniki tveganj za nastanek
samopoškodbenega vedenja so travmatske izkušnje iz otroštva, nizka samopodoba, prisotnost duševnih
motenj ter socialni družinski dejavniki, kot so lahko zlorabe ali ločitev staršev. Medicinske sestre morajo
biti še posebej pozorne na več znakov samopoškodbenega vedenja, kot so fizični znaki, vedenjski in
čustveni. Najpogostejši so rezanje kože in udarjanje samega sebe, zažiganje delov kože in spremembe
v vedenju. Vloga medicinske sestre pri takih mladostnikih je ključnega pomena, saj je vključevanje
strokovnega multidisciplinarnega tima in svojcev v samo zdravljenje ključ za uspeh.
Ključne besede: medicinska sestra, mladostnik, samopoškodovanje, samopoškodbeno vedenje
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 248; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,14 MB) |
5. |
6. SPREMLJANJE BOLNIKOV Z DEMENCO OB FARMAKOLOŠKEM ZDRAVLJENJULucija Erjavec, 2025, ni določena Opis: zhodišča: Demenca je ena najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni, ki pomembno vpliva
na kognitivne, vedenjske in telesne funkcije bolnikov ter predstavlja velik izziv za zdravstveno
oskrbo. Glavni namen raziskave je bil preučiti spremljanje bolnikov z demenco ob
farmakološkem zdravljenju, prepoznati izzive, povezane s tem procesom, in ovrednotiti
možnosti za izboljšanje prakse.
Metode: Izvedena je bila kvalitativna raziskava s pomočjo fokusnih skupin. V raziskavi je
sodelovalo deset zdravstvenih delavcev – pet medicinskih sester in pet zdravnikov – zaposlenih
na Nevrološki kliniki, Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Alfreda Šerka, Univerzitetnega
kliničnega centra Ljubljana. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranim intervjujem v fokusnih
skupinah, nato pa analizirani z uporabo tematske analize, kar je omogočilo identifikacijo
ključnih tem in kod v izjavah udeležencev.
Rezultati: Med glavnimi izzivi so udeleženci izpostavili pomanjkanje farmakološkega znanja,
časovne in kadrovske omejitve ter potrebo po boljši dokumentaciji. Antidementivi, kot so
rivastigmin, donepezil, galantemin in memantin, so bili prepoznani kot ključni za zgodnje faze
demence, medtem ko so antipsihotiki učinkoviti za obvladovanje vedenjskih simptomov.
Sistematična uporaba obrazca BSO-DOS? bi lahko izboljšala spremljanje vedenjskih
sprememb in prilagoditev terapij.
Razprava: Multidisciplinarno sodelovanje, dodatno izobraževanje in uvedba standardiziranih
orodij, kot je obrazec BSO-DOS?, so ključni za izboljšanje oskrbe bolnikov. Priporočljivo je
tudi večje vključevanje nefarmakoloških metod, ki dopolnjujejo farmakološko zdravljenje in
zmanjšujejo neželene učinke.
Ključne besede: demenca, antidementivi, farmakološko zdravljenje, spremljanje bolnikov z demenco, multidisciplinarni tim.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 228; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,48 MB) |
7. OBRAVNAVA PACIENTA Z MIŠIČNO DISTROFIJOMartina Ranova, 2025, ni določena Opis: Mišična distrofija je neozdravljiva bolezen, za katero je značilno propadanje mišičnega tkiva in njegovo nadomeščanje z maščevjem in vezivnim tkivom, kar sčasoma vodi v delno ali popolno ohromelost. Zdravljenje je simptomatsko. Ti bolniki potrebujejo pomoč svojcev, osebnih asistentov ali institucionalno varstvo. Namen raziskave je bil preučiti obravnavo teh pacientov. Raziskovali smo, kako medicinska sestra ocenjuje njihove potrebe v zdravstveni obravnavi, z osredotočenostjo na izzive medicinskih sester, pogoste zaplete pri dolgotrajni negi in najpogostejše negovalne aktivnosti.
Uporabili smo kvalitativno raziskovalno metodo z opisnim pritopom. Na osnovi pregleda tuje ter domače literature in podatkovnih baz COBISS, PubMed, Google Sholar in dLib smo oblikovali polstruktruriran intervju. Pri zbiranju in obdelavi podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. V raziskavo smo vključili pet medicinskih sester in enega zdravstvenega tehnika z najmanj enoletnimi izkušnjami pri obravnavi bolnikov z mišično distrofijo. Pridobljene rezultate smo analizirali kvantitativno, odgovore prikazali v tabele, jih kodirali in interpretirali.
Intervjuvanci zaznajo najpogostejše zaplete pri dolgotrajni rehabilitacijski negi pacienta z mišično distrofijo in poznajo ustrezne preventivne intervencije. Seznanjeni so z metodami ocenjevanja zdravstvenega stanja in najpogostejšimi aktivnostmi v okviru rehabilitacijske nege.
Ključne besede: MIŠIČNA DISTROFIJA, MEDICINSKA SESTRA, REHABILITACIJSKA NEGA.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 217; Prenosov: 7
Celotno besedilo (799,89 KB) |
8. Prehrana doječe matere in pojavnost zdravstvenih težav pri dojenem otrokuManca Lovšin, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Dojenje je najprimernejši način hranjenja novorojenčkov. Danes so na voljo tudi različne mlečne formule, ki se postavljajo ob bok dojenju, vendar ima dojenje številne pozitivne učinke tako na mamo kot tudi na dojenega otroka. Sestava materinega mleka ustreza potrebam novorojenega otroka. Za uspešno dojenje in sestavo mleka sta pomembna tudi prehrana in življenjski slog doječe matere. Vključevanje vsaj treh obrokov ter vsaj dveh malic dnevno, ki so sestavljeni iz vseh skupin živil, je potrebno za dobro počutje mame ter tudi dojenega otroka. Škodljive navade, kot so uživanje alkohola, kofeina in nikotina, lahko negativno vplivajo na sestavo materinega mleka. Ker ima otrok oslabljen in nezrel imunski sistem, je bolj dovzeten za različne zdravstvene težave. Med najpogostejše sodijo funkcionalne bolezni prebavil, respiratorne bolezni ter alergije. Ključno vlogo pri podajanju informacij o dojenju, uravnoteženi prehrani in zdravstvenih težavah ima medicinska sestra.
Metoda: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledovanjem, zbiranjem, ocenjevanjem in analiziranjem domače in tuje znanstvene ter strokovne literature. Pregledane so bile naslednje baze podatkov: MEDLINE, CINAHL, COBISS, Google Scholar, PubMed in ScienceDirect. Iskanje je potekalo v slovenskem in angleškem jeziku. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, v raziskavo pa so bile vključene mame, ki trenutno dojijo ali so dojile v preteklosti. V empiričnem delu je bil uporabljen kvantitativni kavzalno-neeksperimentalni raziskovalni pristop.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 695 anketirank, ki dojijo ali so imele izkušnjo z dojenjem. Večina anketirank izključno doji ter zaužije vsaj štiri obroke dnevno. Večinoma med dojenjem niso spreminjale svojih prehranjevalnih navad, vendar so pogosto izločile mlečne izdelke in sveže pripravljeno hrano. Menijo, da so prejele dovolj informacij o prehrani med dojenjem, o dojenju ter tudi o zdravstvenih težavah otrok, pri čemer so največ informacij pridobile od medicinskih sester. Med dojenjem večinoma niso uživale alkohola in nikotina, vendar so pogosteje pile kavo in pijače, ki vsebujejo kofein. Kot najpogostejše zdravstvene težave so navedle prebavne težave otrok, in sicer napenjanje oziroma želodčne krče ter polivanje. Manj zdravstvenih težav pri otrocih opažajo matere, ki se prehranjujejo z mešano oziroma raznoliko prehrano. Večina anketirank meni, da njihova prehrana ne vpliva na otrokovo počutje ali zdravstveno stanje.
Razprava: Prehrana doječe matere je ključnega pomena za njeno in otrokovo dobro počutje. Normalna in raznolika prehrana zagotavlja vnos vseh potrebnih hranil ter optimalno sestavo materinega mleka. Čeprav uživanje alkohola, kofeina in nikotina nima neposrednega vpliva na pojav zdravstvenih težav pri dojenem otroku, lahko negativno vpliva na optimalno sestavo materinega mleka. Ustrezne informacije o zdravi prehrani, dojenju in zdravstvenih težavah dojenih otrok, pridobljene v zdravstvenih ustanovah, so za doječe matere izjemno pomembne, saj večja ozaveščenost pozitivno vpliva na doječo mater in dojenega otroka. Prebavne težave ostajajo najpogostejše zdravstvene težave dojenih otrok in v prvih mesecih vplivajo na kakovost življenja celotne družine. Povezanost prehrane doječe matere z zdravstvenimi težavami dojenega otroka ostaja nejasna, zato bo potrebnih več raziskav ter dokazov o neposrednem vplivu.
Ključne besede: uravnotežena prehrana, prehrana doječe matere, dojenje, zdravstvene težave pri otrocih, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 140; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,74 MB) |
9. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TRANSPLANTACIJI PLJUČMonika Oblak, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: V zadnjih letih je prišlo do velikih sprememb v obravnavi pacientov po transplantaciji pljuč. Namen diplomske naloge je najprej usmerjen v teoretično opredelitev in opis zdravstvene nege pacienta po transplantaciji pljuč, čemur sledi kvalitativni raziskovalni del. Posebno pozornost smo namenili ugotavljanju novosti v smernicah obravnave pacienta po transplantaciji pljuč.
Metoda: Uporabili smo domačo in tujo literaturo, ki jo smo na podlagi izločitvenih kriterijev pridobili v bibliografskih bazah (PbMed, PMC, Google učenjak, BMJ, DIKUL, SpingerLink). Vsi izvlečki izbranih zadetkov so pregledani z namenom izločitve potencialno primernih prispevkov in izborom ustreznih za nadaljnji pregled. Uporabili smo naslednje ključne iskalne besedne zveze: medicinska sestra, transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo ter nurse, lung transplantation, postoperative care, nursing care, patient education v angleškem jeziku. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu od leta 2013 do leta 2023. Izbrana literatura je bila omejena na slovenski in angleški jezik. Izključili smo članke, ki so se podvajali in članke, ki niso vključevali določene iskane vsebine. Pri iskanju literature smo ključne besede povezali z Boolovimi operatorji (AND).
Rezultati: V raziskavo in končno analizo smo vključili 2 randomizirani študiji, 1 posamično prospektivno kohortno študijo, 1 posamično presečno študijo, 1 posamično poglobljeno kvalitativno študijo in 5 mnenj strokovnjakov oziroma poročil primerov. Rezultati, pridobljeni z analizo 10 enot literature, kažejo, da je potek zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč multidisciplinaren in kompleksen. Postopek zdravstvene nege pacienta vključuje tako neposredno pooperativno oskrbo kot dolgoročno spremljanje pacienta. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri spremljanju fizioloških parametrov pacienta takoj po posegu. To vključuje spremljanje vitalnih funkcij in drugih kazalnikov, ki omogočajo hitro prepoznavanje morebitnih zapletov. Po odpustu iz bolnišnice se zdravstvena nega usmeri v dolgoročno spremljanje pacienta. To vključuje redne kontrole, prilagoditev imunosupresivnih zdravil, preprečevanje okužb in zagotavljanje, da pacient razume in sledi terapevtskemu načrtu.
Razprava: Analiza pregleda literature je poudarila pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč. Le-ta vključuje tako tehnične naloge, kot tudi podporo pri psihološkem, čustvenem in socialnem zdravljenju pacienta.
Ključne besede: transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstveno vzgojno delo, nove smernice v zdravstveni negi.
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2025; Ogledov: 187; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,64 MB) |
10. ČUSTVENA STISKA PRI BOLNIKU Z RAKOMHelena Puhan, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V sodobnem času je rak bolezen, za katerim zboli mnogo ljudi. Prizadene ljudi vseh starosti in spola ter posledično vpliva na njihove bližnje družinske člane. Ker je telesno zdravje zelo povezano z duševnim, ima psihično stanje bolnika velik vpliv na potek bolezni. Ljudje, ki imajo podporo, vidijo smisel v svojem življenju, se z boleznijo lažje soočijo kot bolniki, ki tega nimajo. Pričakovan odziv na postavljeno diagnozo je lahko stres, ki se lahko razširi v čustveno stisko. Vse več je rakavih bolnikov, ki imajo čustvene stiske. Lahko je to depresija, anksioznost ali katera koli druga čustvena stiska. Veliko vlogo pri tem ima celoten onkološki tim. Z ustrezno komunikacijo in empatijo zdravstvenih delavcev lahko ti ogromno pripomorejo k poteku rehabilitacije bolnika. Bolniki se namreč tedaj počutijo sprejete in slišane. Namen raziskave je proučiti čustveno stisko bolnikov z rakom.
Metoda: V raziskavo smo vključili šest ljudi, ki so zboleli za rakom in so hkrati imeli čustvene stiske. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda znanstvene in strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Učenjak smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev zapisali in uredili v tabele, podatke pa razvrstili po posameznih kodah in jih interpretirali.
Rezultati: Intervjuvani ljudje so bolniki, ki so zboleli za rakom in imajo čustvene stiske. Vsak je imel določeno čustveno stisko, ki pa so jo pravi čas odkrili in si poiskali pomoč. Vedeli so, kje lahko poiščejo pomoč, hkrati pa je bila družina vsem v največjo oporo. Intervjuvani ljudje so bolniki, ki so zboleli za rakom in imajo čustvene stiske. Povprečna starost intervjuvancev je 41,2 leta. V raziskavi smo ugotovili, da so se vsi bolniki s svojimi čustvenimi stiskami soočali na svoj način, kljub vsemu pa nihče od njih ni potreboval psihološke pomoči. Ob postavitvi diagnoze se je vsem intervjuvancem spremenilo življenje, v veliki meri so prioritete intervjuvancev postale družina, prijatelji in njihovo zdravje. Poudarili so pomembnost psihološke podpore ob tako težki bolezni, kot je rak. Ves čas so jim v veliko oporo družina, prijatelji in vsi bližnji. Določeni intervjuvanci imajo sedaj po končanem zdravljenju še kdaj občasne stiske glede ponovitve bolezni.
Razprava: Rezultati raziskave zajemajo paciente, ki so preboleli raka in so imeli čustveno stisko. Čeprav so se soočali s težko boleznijo, intervjuvanci večjih težav s prebolevanjem bolezni in čustvenih stisk niso imeli. Vsak se je soočal s čustvenimi stiskami na svoj način, v življenje so vpeljali stvari, ki so jih pomirjale. Rezultati raziskave potrjujejo, da so bolniki imeli dobro psihološko podporo, hkrati pa so v večini povedali, da so bili zelo zadovoljni s pomočjo zdravstvenega tima. Ta jim je bil zmeraj na razpolago, kadar so karkoli potrebovali. Intervjuvanci poudarjajo pomen podpore bližnjih, ki dobro vpliva na bolnika tako na fizičnem kot na psihičnem področju. Na ta način imajo bolniki kakovostnejše možnosti za ozdravitev.
Ključne besede: rak, čustvene stiske, psihološka pomoč, depresija.
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2025; Ogledov: 180; Prenosov: 20
Celotno besedilo (933,87 KB) |
