Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Poznavanje avtizma med pedagoškimi delavci v vzgojno-varstvenih zavodih ima ključno vlogo pri prepoznavanju in podpori otrokom z MAS-om. Cilj teoretičnega dela je bil ugotoviti, koliko pedagoški delavci v vzgoji in izobraževanju poznajo avtizem, v empiričnem delu pa, kako ga prepoznavajo pri svojem delu, kako pogosto se udeležujejo izobraževanj s področja MAS-a in kakšne so razlike glede seznanjenosti dela otrok z MAS-om. Metoda: V teoretičnem delu sem uporabila deskriptivno metodo pregleda literature, v empiričnem delu pa kvantitativno metodo, in sicer vprašalnik o poznavanju avtizma pri pedagoških delavcih v vzgojno-varstvenih zavodih. Pedagoškim delavcem je bil posredovan v elektronski obliki. Vprašalnik sem izvedla v koroški regiji, to je na Ravnah na Koroškem, v Dravogradu, Radljah ob Dravi in Slovenj Gradcu. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se pedagoški delavci pri delu v vzgojnovarstvenih zavodih pogosto srečujejo z otroki z MAS-om. Boljše poznavanje MAS-a omogoča ustreznejšo izbiro pedagoških pristopov, ki prispevajo k uspešnejšemu razvoju in odzivanju otrok z MAS-om. Rezultati kažejo tudi na pomanjkanje izobraževanj, didaktičnih materialov ter prilagojenosti okolja otrokom z MAS-om. Pedagoški delavci so še poudarili pomen spremljevalcev otrok z MAS-om. Razprava: Kljub številni literaturi na temo MAS-a menim, da je na tem področju še vedno premalo znanja in zavedanja, da lahko že v predšolskem obdobju veliko naredimo s prepoznavanjem in pravilnim ukrepanjem. Menim, da bi morali pedagoški delavci z namenom zgodnjega odkrivanja MAS-a bolje poznati njegove znake in njegove posledice, saj bi s tem prispevali k uspešnejšemu razvoju in funkcioniranju otrok z MAS-om.
Ključne besede: avtizem, poznavanje avtizma, pedagoški delavci, vzgojno-varstveni zavodi
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2025; Ogledov: 119; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,57 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni so v zadnjih letih postale velik javnozdravstveni problem celega sveta in predstavljajo vodilni vzrok prezgodnje smrtnosti, obolevnosti in nezmožnosti ter posledično tudi veliko finančno breme. Ker so posledica nezdravega življenjskega sloga in vedenja posameznika, jih v veliki meri lahko preprečimo z ustreznimi preventivnimi ukrepi. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen preventive in promocije zdravja ter vlogo fizioterapevta pri njegovem zagotavljanju. Metoda: Pri pisanju teoretičnega dela magistrskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo s študijo domače in tuje literature. V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja, podatke pa smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Statistično analizo dobljenih podatkov smo opravili s pomočjo programov Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 100 slovenskih fizioterapevtov. Večina anketiranih je seznanjena s kanadskimi smernicami in smernicami SZO za odrasle in starejše za ohranjanje zdravja. Precejšen delež anketiranih se strinja, da lahko s pomočjo preventivnih in promocijskih ukrepov zmanjšamo pojavnost številnih bolezni in poškodb, da je promocija zdravja izredno pomemben del fizioterapije in naloga fizioterapevta, da poduči svoje paciente o zdravem načinu življenja ter ustrezni telesni aktivnosti. Pomanjkanje časa predstavlja največjo oviro fizioterapevtov, da promocijskih in preventivnih aktivnosti ne uporabljajo pogosteje. Razprava: S preventivnimi in promocijskimi ukrepi lahko preprečimo oziroma odkrijemo marsikatero bolezen, preprečimo marsikatero smrt, zmanjšamo tveganje za poslabšanje obstoječih stanj ali ponovitev poškodbe ter paciente poučimo, kako samostojno skrbeti za svoje zdravje. Ravno fizioterapevti pa so s svojo izobrazbo, znanjem in izkušnjami v idealnem položaju za izvajanje promocijskih in preventivnih ukrepov.
Ključne besede: preventiva, promocija zdravja, zdravje, fizioterapija, telesna aktivnost
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 198; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,20 MB)

Opis: Uvod: Obogateno okolje pomeni povečanje raznolikosti oziroma količine senzoričnih dražljajev, namenjenih krepitvi kognitivnih funkcij in učenja; je spodbudno okolje, ki ponuja različne priložnosti za učenje, raziskovanje in sodelovanje. Del obogatenega okolja so tudi kognitivne funkcije – v tem diplomskem delu je fokus na izvršilnih (inhibicija, delovni spomin in kognitivna fleksibilnost) funkcijah. Takšno okolje ima pozitivne učinke na plastičnost možganov, živčno povezanost, kognitivne sposobnosti in optimalen razvoj otroka. Metode: Uporabljena je kvalitativna metoda – analiza oziroma sistematičen pregled strokovno-znanstvene literature. V teoretičnem delu je metoda opisovanja uporabljena za navajanje dejstev in podatkov izbrane teme. V empiričnem delu sta uporabljeni metodi opisovanja izbranih podatkov iz nabora strokovno-znanstvene literature in analize preučenih raziskav ter ugotovitev iz vprašalnika, ki je bil del projekta »No Brain No Gain«. Rezultati: Ugotovitve so pokazale, da ima obogatitev otrokovega okolja v zgodnjem otroštvu dolgoročne pozitivne učinke. Vključevanje gibalnih in kognitivnih spretnosti v ta okolja pripomore k optimalnemu razvoju otroka, poveča njegovo telesno pripravljenost in izboljša akademsko oz. učno uspešnost. Usposobljeno osebje, ki obogatena okolja oblikuje in prilagaja, še izboljša učinek. Takšen primer dobre prakse usposabljanja je bil projekt BRAIN. Zaključek: Razvoj zgodnje intervencije izvršilnih funkcij, ki bi jo bilo mogoče enostavno izvajati v vzgojno-izobraževalnih službah, je lahko koristen za izboljšanje pripravljenosti na šolo in zmanjševanje razlik v razvoju izvršilnih funkcij. Nujno je oblikovanje kakovostnih gibalnih aktivnosti, ki vključujejo obogateno okolje, lahko tudi s pomočjo tehnologije. Zato imajo fizioterapevti s poglobljenim znanjem o gibanju in gibalnih aktivnostih ključno vlogo pri spodbujanju teh, izboljšanju motoričnih veščin ter uspešni obravnavi otrok na področju razvoja gibalno-kognitivnih spretnosti v sodelovanju s starši in širšim okoljem.
Ključne besede: obogateno okolje, izvršilne funkcije, inhibicija, delovni spomin, kognitivna prožnost, predšolski otroci
Objavljeno v ReVIS: 24.04.2025; Ogledov: 179; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,10 MB)

Opis: Zgodnja fizioterapevtska obravnava otrok v Sloveniji poteka pod okriljem razvojnih ambulant. Naš namen je bil raziskati različne rizične dejavnike, njihovo fizioterapevtsko obravnavo ter subjektivno mnenje staršev o obravnavi. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo obdelave podatkov. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo z uporabo anketiranja. Podatke smo zbirali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika EnKlikAnketa (1kA). Za analizo podatkov smo uporabili program IBM SPSS. Rezultati: Ugotovili smo, da je v našem vzorcu najpogostejši rizični dejavnik hipotonost (N = 90, 64,7 %). Otroci so bili najpogosteje napoteni na fizioterapevtsko obravnavo do 3. meseca starosti, kar 76,3 % otrok je bilo napotenih na nevrološko razvojno fizioterapevtsko obravnavo v prvih šestih mesecih starosti (N = 106). Po mnenju anketirank je fizioterapevtska obravnava najpogosteje zajemala učenje staršev, kako se izvajajo vaje za spodbujanje pravilnega razvoja otroka v domačem okolju (N = 115, 82,7 %). Anketiranke so bile v povprečju z razvojno fizioterapevtsko obravnavo zelo zadovoljne (AS = 4,5; SO = 0,82), z informacijami o gibalnem razvoju, ki so jih prejele od fizioterapevta, pa so bile v povprečju zadovoljne (AS = 4,4; SO = 0,87). Wilcoxonova testa sta statistično pomembna (p < 0,05). Razprava: Ugotovitve predstavljajo dobro osnovo za nadaljnjo raziskovanje, v prihodnje bi bilo priporočljivo raziskavo opraviti na večjem vzorcu in razširili kriterij vključitve v raziskavo.
Ključne besede: gibalni razvoj, rizični dejavniki, fizioterapevtska obravnava, razvojna nevrološka obravnava, odkloni od normalnega razvoja
Objavljeno v ReVIS: 22.04.2025; Ogledov: 136; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,76 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Trajnostni razvoj je ključnega pomena za zmanjšanje okoljskega vpliva, izboljšanje gospodarske učinkovitosti in povečanje odpornosti na podnebne spremembe. Med številnimi orodji za podporo trajnostni preobrazbi podjetij je analiza življenjskega cikla organizacije (O-LCA) posebej uporabna. Magistrsko delo raziskuje teoretične koncepte trajnostnega razvoja, krožnega gospodarstva, zelene ekonomije in trajnostnega prehoda ter metodologijo O-LCA, ki se osredotoča na kvantifikacijo okoljskih vplivov. Glavni cilj raziskave je bil prikazati primer trajnostne preobrazbe podjetja Sveča, d. o. o., z uporabo O-LCA, s katero smo ocenili in kvantificirali emisije obsegov 1, 2 in 3. V empiričnem delu smo uporabili program Umberto LCA+ in kvalitativno metodo zbiranja podatkov prek vprašalnikov, s čimer smo identificirali glavne vire emisij toplogrednih plinov, pri čemer so največje emisije izvirale iz obsega 3. Na podlagi ugotovitev smo predlagali ključne zelene ukrepe, vključno z namestitvijo homogenizatorja in mešalnega kotla, lastno sončno elektrarno, sistemom za hlajenje parafina ter mlinom za mletje plastike. Izvedeni ukrepi bodo podjetju Sveča, d. o. o., omogočili povečanje dobička iz poslovanja za do 37 %, predvsem zaradi prihranka materialov in energije. Raziskava prav tako poudarja pomembnost najema zunanjih strokovnjakov za izvedbo O-LCA, saj majhna podjetja pogosto nimajo zaposlenih z ustreznimi kompetencami.
Ključne besede: trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, SME, O-LCA, protokol o toplogrednih plinih
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2025; Ogledov: 186; Prenosov: 9
Celotno besedilo (3,77 MB)