1. Kakovost življenja pacientke po operaciji karcinoma dojke : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaBlanca Koren, 2022, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Karcinom dojke je najpogosteje maligna bolezen pri ženskah, ni pa neznanka pojav te maligne bolezni tudi pri moških. Zdravljenja se lotimo z različnih vidikov, ki vključujejo uporabo zdravil, hormonsko terapijo, obsevanje, kemoterapijo in kirurško zdravljenje. Cilj: Cilj raziskave je bil ugotoviti raven kakovosti pri bolnicah z karcinomom dojke. Primerjali smo teoretična izhodišča z rezultati naše lastne raziskave. Metoda: Anketa je bila izvedena z uporabo anonimnega vprašalnika, oblikovanega za namen te raziskave. Rezultati: Rezultati naše in primerljivih raziskav so pokazali, da postopki zdravljenja pomembno vplivajo na kakovost življenja. Največ anketirank je starih med 43 in 49 let, večina jih ima srednješolsko izobrazbo. Ankentiranke so po večini (64 %) za bolezen izvedele s pomočjo samopregledovanja saj si je večina ankentirank (58 %) pred boleznijo samopregledovalo dojke.Kot vpliv na kakovost življenja bolnic z karcinomom dojke so se pokazale motnje spanja, razumevanje dojemanja lastnega telesa, ki vključuje strah pred terapevtskimi posegi, ki povzročajo izpadanje dojk in las. Bolnice imajo visoko stopnjo subjektivnega občutka depresije, tesnobe in anksioznosti.Več kot pri 80% ankentirank je bilo zdravljenje uspešno ali zelo dobro. Pacientke s pomočjo zdravega načina življenja, gibanja in zdrave prehrane skrbijo za preprečevanje te bolezni. Razprava: Kot zaključek te raziskave lahko podamo trditve, da karcinom dojke vpliva na kakovost življenja bolnic. Same pripomorejo k preprečevanju karcionoma dojk s telesno aktivnostjo, zdravo prehrano. Večina ankentirank navaja, da po opreaciji dojke občuti zmanjšano kakovost svojega življenja zaradi bolečin in zapletov.
Ključne besede: karcinom dojke, diagnoza, zdravljenje, kvaliteta življenja
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2025; Ogledov: 11; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (5,71 KB) |
2. Zavedanje vpliva uživanja škodljivih substanc med nosečnostjo na nosečnico, plod in otroka – vloga diplomirane medicinske sestre : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaManja Klement, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Uživanje škodljivih substanc v času nosečnosti vpliva tako na zdravje nosečnice, ploda in otroka. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja. Vzorec je vključeval 35 nosečnic, ki so bile v času raziskave obravnavane v ambulanti osebnega ginekologa/ginekologinje v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotni prikaz. Rezultati: Ugotavljamo, da je največ anketirank starih med 31 in 35 let (N = 13, f = 37 %) in da je bilo največ anketirank v času raziskave v 6. mesecu nosečnosti (N = 13, f = 37 %). Vse nosečnosti so potekale brez težav. Večina anketirank (N = 30, f = 86 %) meni, da imajo dovolj znanja o posledicah škodljivih substanc na njihovo zdravje, ki so ga največkrat pridobile skozi formalno izobraževanje v šoli ali na fakulteti (N = 16, f = 46 %). V času nosečnosti je največ anketirank opustilo pitje alkohola, uživanje kofeina, nezdrave prehrane in kajenje cigaret; povečalo pa se je število anketirank, ki so uporabljale zdravila na recept. Nobena izmed anketirank v času nosečnosti ni uživala drog ali alkohola. Anketiranke so kot najbolj nevarno škodljivo substanco za nosečniško telo ocenile uživanje drog in pitje alkohola. Največkrat se tudi strinjajo (N = 19, f = 54 %), da ima medicinska sestra v informiranju nosečnic o posledicah uživanja škodljivih substanc pomembno vlogo. Razprava: Nosečnica je aktivni člen odločitve o uživanju škodljivih substanc, zdravstvena nega pa naj bo pri tem na podlagi zakonodaje in dobrih praks aktivna pomoč.
Ključne besede: nosečnost, škodljive substance, posledice uživanja škodljivih substanc, zdravstvena nega nosečnice
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2025; Ogledov: 19; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,97 MB) |
3. Sporočanje slabe novice na enoti intenzivne nege in terapije na Pediatrični kliniki Maribor : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaZmaga Jelen, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali tematiko sporočanja slabe novice na Enoti intenzivne nege in terapije Pediatrične klinike Maribor. Spraševali smo se, po kateri metodi zdravstveni delavci sporočajo slabe novice in ali se ob tem srečujejo s stresom. Sporočanje slabe novice predstavlja zahtevno, čustveno obremenjujoče in kompleksno dejanje, s katerim se zdravstveni delavci srečujejo vsakodnevno. Od njih zahteva primerno komunikacijo in visoko mero empatije. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo raziskovanja, v empiričnem delu pa kvantitativno. Med zdravstvenimi delavci smo razdelili anonimni anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na podlagi pregleda strokovne literature Vidigal Soeiro idr. (2022), Baile (2014), Atienza-Carrasco idr. 2018 in Kmetec idr. (2021). Rezultate smo obdelali s programom IBM SPSS statistics verzija 22. Izračunali smo frekvence in odstotke ter vzročno-posledične odvisnosti med spremenljivkami. Rezultate smo predstavili tabelarično. Rezultati: Ugotovili smo, da na Enoti ne uporabljajo nobenega od večstopenjskih modelov sporočanja slabe novice, temveč se ravnajo po svojem občutku. Izražajo pomanjkanje znanja za sporočanje slabe novice in si želijo več izobraževanj in delavnic, povezanih s to tematiko. Sporočanje slabih novic predstavlja tretji najpogostejši dejavnik doživljanja stresa pri delu. Ob tem si zaposleni od ustanove želijo več podpore v obliki pogovorov s psihologom in delavnice. Diskusija in zaključek: Sporočanje slabe novice od zdravstvenih delavcev zahteva primerno strokovno usposobljenost. Raziskava lahko predstavlja iztočnico za nadaljnje raziskovanje obravnavanega področja, za namen oblikovanja smernic in modela za sporočanje slabih novic.
Ključne besede: sporočanje slabe novice, medicinska sestra, intenzivna nega, modeli sporočanja
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2025; Ogledov: 11; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,23 MB) |
4. Dejavniki, ki vplivajo na učinkovito komunikacijo med medicinskimi sestrami in zdravniki v nujni medicinski pomoči : pregled literatureNik Gal Gornik, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Dobri medsebojni odnosi ter učinkovita komunikacija predstavljata temelj dobrega dela med člani tima, kar posledično vpliva tudi na višjo stopnjo dobrobiti pacienta ter varno in kakovostno obravnavo. Za dobro medsebojno razumevanje je pomembno poznavanje različnih dejavnikov, kot sta na primer učinkovitost prenosa in dobra interpretacija informacij ter reševanje konfliktov. Glavni namen diplomskega dela je raziskati informacije o tem, kako različni dejavniki vplivajo na učinkovito komunikacijo med medicinskimi sestrami in zdravniki v nujni medicinski pomoči. Metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda dela. Zajema pregled literature, pri kateri bomo uporabili diagram PRISMA. Pri iskanju podatkov smo uporabili različne podatkovne baze, katerih analiza je vključevala uporabo ključnih besed ter vključevalne in izključitvene kriterije. S pomočjo pridobljene literature smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Za zagotavljanje optimalne oskrbe bolnikov in uspešnega zdravljenja je ključna učinkovita komunikacija. Takšna komunikacija izboljšuje sodelovanje pri oskrbi bolnikov ter zmanjšuje tveganja, kot so na primer napake pri zdravljenju ali napačna interpretacija informacij. Kljub temu na učinkovito komunikacijo vpliva veliko različnih dejavnikov, ki bi se jih zdravstveni delavci morali zavedati, da bi lahko reševali morebitne težave in se učinkovito soočali s komunikacijskimi napakami. Razprava: Učinkovita komunikacija je pomembna v stresnih in oteženih okoljih kot je to NMP. Da bi zagotovili varnost in najboljšo oskrbo bolnikov, bi morali člani tima med seboj komunicirati na pravilen način in se zavedati dejavnikov, ki vplivajo na takšno komunikacijo. Z različnimi sporazumevalnimi strategijami bi lahko v celoti ali vsaj deloma preprečili morebitne težave in se izognili negativnim posledicam.
Ključne besede: učinkovita komunikacija, nujna medicinska pomoč, medicinske sestre, zdravniki
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 29; Prenosov: 0
Celotno besedilo (901,31 KB) |
5. Preprečevanje ventilatorske pljučnice z zaprto oziroma odprto endotrahealno sukcijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaDominik Kolar, 2024, diplomsko delo Opis: Namen: Namen tega diplomskega dela je bil pregledati literaturo in rezultate o preprečevanju ventilatorske pljučnice z odprto oziroma zaprto endotrahealno sukcijo. Metode: Z metodo povzemanja (kompilacije) smo predstavili izsledke literature, z metodo klasifikacije smo podali različne definicije področja uporabe zaprte ali odprte endotrahealne sukcije za preprečevanje ventilatorske pljučnice, z metodo komparacije pa smo primerjali različna mnenja, rezultate in spoznanja avtorjev na tem področju. Rezultati: Poiskali smo 614 člankov v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed in CINAHL. Od tega smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev in PRISMA sistema izključili neustrezne članke ter duplikate. V končni pregled smo vključili 7 člankov, ki so ustrezali vsem pogojem. Razprava: Ventilatorsko povzročena pljučnica (VAP) se pojavi pri pacientih, ki so na mehanski ventilaciji. Endotrahelna sukcija je ena izmed najbolj pomembnih intervencij, ki jih izvajajo medicinske sestre, saj z njo pripomorejo k čiščenju dihalnih poti in preprečujejo dodatne bakterije v dihalih. Vseh sedem raziskav je potrdilo teorijo o tem, da je endotrahealna sukcija definitivno pripomoček za preprečevanje VAP. Štiri od sedmih raziskav podpirajo in prikazujejo rezultate, da je zaprti način aspiracije priporočljivejši in z več prednostmi v primerjavi z odprtim sistemom, saj preprečuje desaturacijo, kontinuirano mehansko ventilacijo, minimalno odprto pot za bakterije in celo zniževanje stroškov; 75 % teh raziskav pa potrjuje teorijo, da je zaprti sistem sukcije uspešnejši pri preprečevanju VAP. Tri od vseh sedmih raziskav pa niso našle povezave pri preprečevanju VAP med primerjanjem odprte in zaprte aspiracije.
Ključne besede: ventilatorsko povzročena pljučnica, medicinska sestra, endotrahealna sukcija
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 21; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,56 MB) |
6. Stres zdravstvenih delavcev pri delu z uporabniki v posebnih socialno varstvenih zavodih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKlavdija Bolcar, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega v sistemih zdravstvenega in socialnega varstva je večkrat v podrejenem položaju v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami, ki se vključujejo v oskrbo varovancev. Osredotočena je namreč predvsem na zagotavljanje ustrezne kakovosti zdravstvene nege najranljivejših varovancev, česar zaradi pomanjkanja kadra ne more zagotoviti. Namen diplomskega dela je bil raziskati stres zdravstvenih delavcev pri delu z uporabniki v socialno varstvenih zavodih. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja teoretičnih podatkov in kvantitativno raziskovanje z anketnim vprašalnikom. Vključenih je bilo 65 anketirancev, ki so zaposleni v enem izmed socialno varstvenih domov v Sloveniji. Podatke smo statistično obdelali z osnovno opisno statistiko s pomočjo programskega orodja Microsoft Excel in jih grafično ponazorili z ustrezno interpretacijo v programskem orodju Microsoft Word. Rezultati in razprava: Doživljanje in zaznavanje prisotnega stresa med anketiranci sta ocenjena s srednjo do visoko stopnjo. Glavni dejavniki, ki jih anketirani izpostavljajo, obsegajo premalo zaposlenih, razporede dela in obseg dela za izvedbo. Zaključek: V prihodnje bi bilo v zdravstvenih ustanovah treba zagotoviti strategije za obvladovanje stresnih dogodkov. Prav tako bi bilo treba kontinuirano spremljati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu in vključiti aktivnosti za odpravo dejavnikov stresa.
Ključne besede: stres, obremenjenost, zdravstvena nega, socialno varstveni zavod
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 21; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,53 MB) |
7. Razbremenitev strokovnjakov zdravstvene nege s pomočjo supervizije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNatalija Korošec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: V stroki zdravstvene nege zaradi preobremenjenosti in težjih delovnih pogojev prihaja do vse več konfliktov in izgorelosti medicinskih sester. Supervizija se ponuja kot možna rešitev in pomoč medicinskim sestram. V tujini se vedno bolj vključuje v stroke zdravstvene nege in pomaga medicinskim sestram, da pridobijo motivacijo, da delo opravijo bolj kakovostno, ter da je njihovo profesionalno življenje čim manj stresno. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela za teoretični del. Raziskovalni del je potekal po kvantitavni metodi deli, uporabljen instrument je bil anketni vprašalnik z 20 vprašanji. Z njim smo v domu upokojencev Poljčane in enoti Slovenska Bistrica želeli izvedeti poznavanje supervizije in njihovo mnenje o uporabi te v praksi pri strokovnjakih zdravstvene nege (bolničarji, srednje medicinske sestre in diplomirane medicinske sestre). Vzorčenje smo izvedli v septembru 2024, podatke smo obdelali s pomočjo Microsoft Excel in programa SPSS. Rezultati: Na podlagi hipotez smo ugotovili, da se anketirani, ki so straješi do 50 let, ne strinjajo, da bi z redno supervizijo bila komunikacija boljša med nadrejenim in podrejenim (29 %). Potrdili smo hipotezo, da anketirani z delovno dobo 6–15 let menijo, da bi bilo supervizijo treba uvesti v zdravstveno nego (78 %). Ugotovili smo, da se bolničarji v večini ne strinjajo, da bi supervizija razbremenila zdravstvenega delavca (36 %). Diskusija in zaključek: Ker je problem stresa in konflikta v zdravstveni negi prevelik, je zato treba nekaj storiti. Supervizija se kaže kot nekaj dobrega in potrebnega, da se delavce razbremeni ter jim da več motivacije pri delu.
Ključne besede: supervizije, zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, razbremenitev
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 23; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,97 MB) |
8. Motnje hranjenja oseb, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaEva Krajnc, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Prehrana vsakega posameznika je ključen člen zdravega načina življenja in je še toliko bolj pomembna za vsakega športnika, saj preprečuje nastanek motenj prehranjevanja. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 50 posameznikov, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz, uporabo t-testa in hi-kvadrat testa s pomočjo Microsoft Excela ter programa SPSS, verzija 25. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 20 žensk in 30 moških. Ugotovili smo, da 28 % (n = 14) anketiranih zelo dobro pozna problematiko motenj hranjenja; 12 % (n = 6) le-te ne pozna. 70 % (n = 35) vseh anketiranih meni, da nima dovolj informacij o tej problematiki. Pri tem smo na podlagi t-testa (t(48) = 2,342, p = 0,024)) potrdili hipotezo, da obstaja razlika v poznavanju problematike motenj hranjenja med moškimi in ženskami, in sicer je stopnja prepoznavanja te problematike višja pri ženskah. Ugotovili smo, da se je z motnjo hranjenja soočilo 30 % (n = 15) anketiranih, največ s prenajedanjem (67 %). Na podlagi hi-kvadrat testa (p = 0,014) smo potrdili hipotezo, da se ženske pogosteje soočajo z motnjami hranjenja kot moški. Razprava: Zdrav način prehranjevanja bi moral biti prvi cilj rekreativnih športnikov, saj prinaša pozitiven vpliv na dosego športnih ciljev in kakovost življenja. Motnje hranjenja so med športniki pogoste, zato je potrebno v prihodnje to področje še naprej raziskovati.
Ključne besede: motnje hranjenja, duševno zdravje, športna prehrana, športnik, vadba
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 37; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,51 MB) |
9. Pristopi k reševanju anksioznih motenj pri študentih med izobraževanjem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaRomana Hrastnik, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje. Na voljo so različni pristopi reševanja anksioznih motenj, kot so psihofarmakologija, kognitivno-vedenjska terapija in komplementarno zdravljenje. Zaradi stigmatizacije in strahu je ključnega pomena ozaveščanje in podpora posameznika glede obstoječih možnostih učinkovitega preprečevanja in zdravljenja anksioznih motenj. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno in deskriptivno metodo raziskovanja, teoretični del temelji na opisovanju, povzemanju in primerjanju, v empiričnem delu je bila uporabljena metoda anketiranja, analize in deskriptivne statistike. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletni anketni vprašalnik 1KA s 16 vprašanji, oblikovan in zasnovan za potrebe raziskave. V raziskavo je bilo vključenih 50 naključnih, rednih in izrednih študentov različnih študijskih programov v Sloveniji. Vzorec v raziskavi je neslučajnostni in namenski. Rezultati: Postavili smo štiri hipoteze povezane z anksioznostjo, od katerih smo tri potrdili in eno zavrnili. Z raziskavo smo ugotovili, da anksioznost med študenti obstaja še v večji meri, kot kažejo svetovne študije. Z raziskavo smo ugotovili in potrdili, da se anksioznost pogosteje pojavlja pri osebah ženskega spola, ter da študentje za lajšanje simptomov anksioznosti uporabljajo komplementarne metode (pogovor, športna aktivnost, sprostitvene tehnike. Razprava: Raziskave drugih in tudi naše raziskave kažejo na potrebo po dolgoročnem spremljanju duševnih motenj pri študentih, kar bi omogočilo zgodnje odkrivanje tistih, ki potrebujejo zdravstveno pomoč. Pomembno je ozaveščanje študentov o pristopih reševanja anksioznih motenj. Veliko pristopov za lajšanje anksioznih motenj ni zahtevnih, vendar nič ne koristijo, če jih ne poznamo oziroma se bolezni sramujemo oziroma si je ne priznamo.
Ključne besede: anksiozne motnje, duševne motnje, izobraževanje, študent
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 25; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,00 MB) |
10. Okužbe dihal pri dojenčkih in otrocih : bronhiolitis in pljučnica kot posledica okužbe z rsv – pregled literatureTaja Klemenčič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Okužbe z respiratornim sincicijskim virusom so vsakoletna težava, ki se pojavlja pri celotni svetovni populaciji, ob tem so bolj izpostavljene in ogrožene skupine nedonošenčki, dojenčki in oziroma ali otroci v starosti do enega leta starosti, starejši odrasli in skupine ljudi, ki imajo prirojene srčne ali pljučne nepravilnosti, in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Respiratorni sincicijski virus se pojavlja v zimskih mesecih. Najpogostejša znana zapleta okužbe z respiratornim sincicijskim virusom sta akutni bronhiolitis in pljučnica. Okužba z respiratornim sincicijskim virusom ne pušča trajne imunosti, zato pogosto prihaja do reinfekcij. Metode: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodo. V začetnem delu diplomskega dela smo se posluževali deskriptivne metode raziskovanja oziroma opisno metodo dela, saj smo s pomočjo le-te pregledali domačo in tujo strokovno in znanstveno literaturo na temo okužb dihal pri dojenčkih in otrocih (pediatrična populacija) in jih v teoretičnem delu tudi predstavili. Kasneje smo uporabili tudi metodo komplikacije, za ugotovitve drugih avtorjev. Rezultati: Za diplomsko nalogo smo prebrali in podrobneje pregledali 59 člankov in ostale strokovne literature in 2 vira v fizični obliki. Za odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja smo podrobneje pregledali 9 virov. Ugotovitve in ključne informacije smo prikazali in predstavili v Tabeli 1 v poglavju Rezultati. Razprava: Po prebrani strokovni literaturi in izbranih člankih, uporabljenih v diplomskem delu, smo ugotovili, da so avtorji v večini podobnega mnenja oziroma navajajo podobne izsledke. Pogrešali smo predvsem več novejših člankov, ki bi navajali nove smernice predvsem podporne terapije in postopanja ob težjih potekih okužb z respiratornim sincicijskim virusom, ter predvsem članke, ki bi navajali izsledke in ugotovitve v slovenskem jeziku.
Ključne besede: respiratorni sincicijski virus, RSV, bronhiolitis, okužbe dihal, pljučnica
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 29; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,59 MB) |
