Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraževanja za turizem v Sloveniji
Marija Ovsenik, 2013

Opis: V delu z naslovom Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraţevanja za Turizem v Sloveniji je končni spoznavni in analitični cilj identifikacija gradnikov razvoja kompetentnega modela za izobraţevanje na področju turizma v Sloveniji. Pri tem je pomemben cilj umeščanje gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem v mednarodno okolje, ker je turizem po svojem načinu delovanja izrazito m ednarodno in globa lno usmerjen. Uvodni del je namenjen zavestni notranji in zunanji refleksiji področja turizma, ki se nadaljuje v analitično pripravo teoretičnih izhodišč za identifikacijo gradnikov strukturiranega kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem. Poglavit na os identifikacije gradnikov celovitega kompetentnega modela izobraţevanja za turizem izhaja iz potrebe po notranje - kroţno - refleksivnem delovanju posameznika v izobraţevalnem modelu za turizem, institucionalnem pojmovanju izobraţevanja, ki se izraţa v zu nanje - refleksivnem modelu delovanja izobraţevalnih inštitucij za turizem in v funkcionalno - praktični interakciji posameznika in inštitucij turističnega gospodarstva pri razvoju inovativnih p otencialov na področju turizma. Prevlado akademsko - funkcionalne re šitve na področju izobraţevanja za turizem, ki zanemarja nivojsko strukturirano izobraţevanje, lahko pojasnimo z dejstvom, da se v njej ujamejo tri racionalnosti: zavestna racionalizacija zunanjega okolja, kjer prevladuje pogled izobraţevalne inštitucije n a ustvarjanje novega znanja, racionalizacija na ravni uporabnega znanja brez sodelovanja drugih deleţnikov v izobraţevalnem procesu in zunanje usmerjanje motivov socialnega akterja za inovacijsko delovanje v zunanjem okolju. V zadnjih dvajsetih letih so se na področju izobraţevanja zgodile spremembe, ki so izpostavile nasprotujoče si interese deleţnikov v procesu izobraţevanja za turizem. Na področju turizma se razvijajo teţnje po razvoju kompleksnih in kakovostnih storitev, ki lahko nastanejo samo ob neneh ni krepitvi inovacijskega potenciala storitev za turizem. Ključna je ugotovitev, da je na področju izobraţevanja za turizem potrebno razviti kompetentni model, ki socialnega akterja aktivno vključuje v izobraţevalni proces in pri tem upošteva njegovo zaves tno - refleksijo, racionalno - refleksijo in ponotranjeno motivacijo za reševanje kompleksnih projektov na razl ičnih ravneh področja turizma. Drugi del je metodološki in je namenjen identifikaciji gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, ki je nivojsko strukturiran, ki je dvorazseţnosten, saj vključuje aktivno vlogo socialnega akterja pri racionalizaciji praktičnega znanja in krepitvi inovacijskega potenciala pri razvoju lastnih kompetenc ter vlogo inštitucij za izobraţevanje za turizem v tem procesu. Pojasnujemo učinek, ki ga ima zaznava socialnega akterja na njegov poloţaj v kompetentnem modelu izobraţevanja za turizem. Ta učinek lahko enačimo z motivacijsko osjo in kot učinek pripadnosti nekemu izobraţevalnem u okolju (spominsko - sledna os). Ugotovili smo, da je kompetentnost na področju turizma kompleksna razseţnost, tako z vidika svoje dualne strukture in delovanja in z vidika nivojske strukturiranosti. Bistveno je, da izmed ii sebe sorazmerno nepovezanih virov dejavnosti oblikuje sistem, ki im a natanko opredeljen cilj. (Moţina et al. , 1998, str. 20) Nove teorije, ki temeljijo na teoriji strukturiranosti, odkrivajo nove razseţnosti in nove ravni razslojevanja področja izobraţevanja za turizem. Hkrati pa predvsem v zapletenosti empirične operacio nalizacije teh konceptov, še posebej na visoko specializirani ravni, lahko iščemo razloge za vztrajanje pri klasičnih konceptih izobraţevanja, ki se pogosto izraţajo v izrazito funkcionalnem ali izrazito akademskem pristopu k pridobivanju kompetenc na podr očju turizma. Na področju izobraţevanja imamo tako paradoksalni poloţaj, ko sam predmet analize zahteva konstrukcijo vse bolj kompleksne strukturne spremenljivke, ki upošteva dvojno naravo strukturiranega izobraţevalnega procesa za turizem, trend razvoja t urizma, ki ga opisujeta predvsem uporaba kvantitativnih metod in standardizacija kompetenc, pa zahteva vse manj kompleksno spremenljivko. Učinek umestitve je tako v veliki večini empiričnih analiz izmerjen le s spremenljivko razvitosti kompetenc, ki meri s amo potencialni poloţaj socialnega akterja na trgu dela. Pri tem moramo vzročnost razlik razumeti predvsem kot spominsko - sledno in ne kot motivacijsko, oziroma gledati na socialnega akterja, kot pripadnika različnih nivojev izobraţevanja znotraj nivojske s trukturira nosti izobraţevanja za turizem. Na organizacijsko - kulturni razseţnosti, ki sledi spominskim sledem preteklega delovanja kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, zaznavamo dvojno strukturo delovanja, ki razlikuje med zavestno refleksijo z unanjega okolja na ravni izobraţevalne inštitucije in notranje zavestno refleksijo notranjega okolja na ravni razvitosti kompetenc socialnega akterja. Na osnovi Giddensove teorije strukturiranosti pojasnjujemo dimenzije organizacijsko - kulturne razseţnosti kompetentnega modela izobraţevanja za turizem na podr očju Slovenije. Tretji sklepni del je namenjen empiričnemu opazovanju dvojnega načina delovanja nivojsko strukturiranega nivojskega modela za izobraţevanje na nivoju srednjega, višjega, visokega in magistrskega izobraţevanja. Splošna ugotovitev je, da socialni akter ne zaznava nivojske strukturiranosti študija na visokošolski ravni, za katero je značilna odsotnost zavestne, racionalne in motivacijske refleksije na tem nivoju izobraţevanja. Organizaci jsko - kulturno okolje v Sloveniji na področju izobraţevanja za turizem daje prednost praktičnim, funkcionalnim načinom pridobivanja kompetenc na višji in na magistrski ravni študija. Zaradi nivojskih sprememb, ki jih v študij vnašajo bolonjska načela izobra ţevanja, se kompetence ne realizirajo na visokošolski ravni študija ampak na magistrski ravni. Taka rešitev zahteva sistematičen pregled in spremembo kompetentnosti modela za izobraţevanje, ki po eni strani povečuje kompleksnost kompetentnega sistema za iz obraţevanje, po drugi strani pa zmanjšuje moţnosti racionalizacije kompetenc, ki temeljijo na aktivnem raziskovalnem pristopu k analizi področja izobraţevanja za turizem. Iz tega sledi, da je v slovenskem prostoru močan potencial za podporo razvoju kompete ntnega modela na visokošolski ravni izobraţevanja, ki pa zaradi prevladujočega klasičnega modela izobraţevanja in vzporedno nastajajočega funkcionalnega modela izobraţevanja ne omogoča nivojsko - strukturirane rac ionalizacije znanja za turizem.
Ključne besede: turistično okolje, izobraževanje, turizem, izobraževalni modeli, Slovenija, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 30; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

2.
Razvoj generičnega dinamičnega modela konflikta v interakciji z organizacijskim okoljem
Tit Turnšek, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Osnovno vprašanje je, kako modelirati konflikt, ki upošteva interakcijo med konfliktom in zunanjimi zainteresiranimi? Namen: Primarni namen disertacije je definicija in razvoj generičnega modela konflikta, ki vključuje interakcijo med konfliktom in njegovo okolico. Disertacija se omejuje na znotraj organizacijske konflikte. Metoda: Za modeliranje dinamike konflikta je uporabljena paradigma sistemske dinamike. Ni neobičajno, da se izbere paradigma sistemske dinamike za modeliranje organizacijskih problemov. Po kratkem pregledu teorij konfliktov, relevantnih za njihovo dinamiko, je napravljen povzetek, poimenovan izhodiščna teorija. Konflikt je opredeljen kot destruktivna , ne funkcionalna interakcija med akterji. Konflikti nastanejo iz zaznavanja nezdružljivosti ciljev, interesov, vrednot, verovanj, preferenc itd ., ki se zrcalijo v sovražnih čustvenih stanjih akterjev. Težo konflikta lahko opredelimo kot raven teh čustvenih stanj. Obravnavana je metodologija razvoja kvalitativnih modelov sistemske dinamike, ki smo jih poimenovali 'modeli zaključenih zank', poznani tudi kot diagrami zaključenih zank. Predstavljen je kvalitativni generični model konflikta z interakcijo z okoljem. Obravnavani so kvantitativni dinamični modeli konflikta. Več pozornosti je posvečene trem modelom: Richardsonovemu modelu oboroževalne tekme, modelu interakcije med zakonskimi pari, ki so ga razvili Gottman, Murray in sod ter modelu skupinskih interakcij Colemana in sod. Najprej smo postavili kvantitativni model izoliranega konflikta . Model izhaja iz modela Colemana in drugih, toda je modificiran v skladu z izhodiščno teorijo. Model je predstavljen z dvema nelinearnima diferencialnima enačbama in tudi kot nivo-tok model. Vedno obstaja zakasnitev med dogodki v procesu (konfliktu) ter zavedanjem in reakcijo zunanjih zainteresiranih akterjev, v našem primeru menedžmenta. Kot zakasnitev je v modelu implementirano glajenje tretje stopnje. Postavljeni sta dve vprašanji: Kako menedžment vpliva na konflikt, in kako modelirati ta vpliv? S stališča modeliranja sta dve možnosti. Prva je, da menedžment vpliva na oba akterja s ciljem, da se zmanjša čustvena raven sovražnosti akterjev. Druga možnost je, da se odloči spremeniti vedenjske značilnosti akterjev. Iz teh dveh možnosti izhajata dva različna modela. Oba sta v disertaciji predstavljena. Za modeliranje odločanja in reagiranja menedžmenta je izbran sistem mehkega odločanja. Pozornost je posvečena modeliranju mehkega odločanja z orodji sistemske dinamike. Rezultati: Rezultati simulacije kažejo, da dinamika (časovno obnašanje) modelov, ki smo jih razvili, ni v nasprotju s teorijami na osnovi katerih so modeli postavljeni. Organizacija: Modeli dajejo vpogled v 'notranjost' dinamike znotraj-organizacijskih konfliktov. Ta pogled je bistven za razumevanje osnovnih mehanizmov, ki poganjajo konflikte in tudi kako jih uspešno reševati. Modeli prispevajo k povečanju veščin uspešnega reševanja konfliktov. ii Družba: Predstavljena struktura generičnega kvantitativnega dinamičnega modela konflikta v interakciji z organizacijskim okoljem je veljavna tudi za konflikte na drugih ravneh, od med osebnega do meddržavnega nivoja. Originalnost: Metodologija razvoja organizacijskih modelov, ki te melji na paradigmi sistemske dinamike, je poznana. Računalniški modeli sistemske dinamike, ki so zasnovani na sistemih diferencialnih enačb, lahko vključujejo tudi stohastične in mehke spremenljivke. V disertaciji smo postavili model konflikta kot model sistemske dinamike in ga povezali z modelom sistema mehkega upravljanja, ki je zasnovan na paradigmi mehke logike. Tako smo dobili hibridni model mehke logike in sistemske dinamike. Model sistema mehkega odločanja v tem hibridnem modelu smo opredelili kar se da aksiomatično. Jasno je pokazana plastna struktura modela. Vsako plast je mogoče širiti ali pa spremeniti algoritme ne glede na druge plasti. To je inovativen pristop pri modeliranju dinamike konfliktov. S tega vidika disertacija prispeva k razvoju metodologije hibridnih sistemov sistemske dinamike in mehke logike. In konkretno tak hibridni generični model konflikta po našem vedenju še ne obstaja. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V disertaciji so predstavljene predpostavke modela. Ena od teh je, da so parametri konstante. Popolnoma je odprto vprašanje, kako določati vrednosti parametrov, iz opazovanja konkretnega modela. Predstavljeni modeli predpostavljajo samo enega zunanjega zainteresiranega (menedžment). Konflikti na drugih ravneh družbe imajo več kot enega zunanjega zainteresiranega in tudi nima vsak od njih interesa rešiti konflikta. To prav posebej velja za mednarodne konflikte. Model je lahko razširjen v različnih smereh.
Ključne besede: konflikt, nivo-tok modeli, zaključene zanke, sistemska dinamika, sistem mehkega odločanja, organizacijske zakasnitve, glajenje tretjega reda, tretji red, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 18; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

3.
Model organiziranosti zunanjega izvajanja informatike
Franc Brcar, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Menedžment mora v organizaciji izkoristiti vse potenciale za povečevanje uspešnosti in učinkovitosti. Zunanje izvajanje informatike % kot del menedžmenta poslovnih procesov % je ena od možnosti za dosego tega cilja. S projektom zunanjega iz vajanja prenesemo ali oddamo del aktivnosti, celotno aktivnost ali pa celo poslovno funkcijo v izvajanje enemu ali več zunanjim izvajalcem oz. dobaviteljem. Po vzpostavitvi te organizacijske spremembe govorimo o procesu zunanjega izvajanja, katerega moramo stalno nadgrajevati in razvijati. Ključni so odnosi med kupcem in dobaviteljem. Pri raziskovanju se bomo omejili na srednje velike in velike slovenske gospodarske družbe. Namen: Namen in cilj raziskave je, da na znanstveni ravni celovito preučimo stanje na področju zunanjega izvajanj a informatike. Ugotoviti želimo ali se bo raven zunanjega iz vajanja v prihodnosti povečeval a ali se bo zmanjševal a ali bo ostal a nespremenjen a . Poleg tega želimo preučiti pomembnost argumentov za zunanje izvajanje in kakšna je pomembnost argumentov proti . Pomembne so tudi razlike na področju zunanjega izvajanja srednje velikih in velikih organizacij. Na podlagi vseh spoznaj raziskave želimo oblikovati model zunanjega izvajanja informatike, ki bo odražal stanje tega področja . Na men raziskave je tudi strokoven prispevek, to so spoznanja, katera bo lahko menedžment takoj uporabil pri sprejemanju odločitev pri svojem delu. Metoda: Izdelali smo vprašalnik. Anketo smo izvedli v 141 srednje velikih in velikih gospodarskih družbah. Za obdelavo podatkov smo uporabili naslednje statistične teste: opisno statistiko, frekvenčno statistiko, Wilcoxonov test za dva vzorca, Wilcoxonov test za parne vzorce, statistiko korelacij, hi - kvadrat test in binarno logistično regresijo. Rezultati: Razvoj Slovenije je nekaj let v zaostanku za razvitim svetom, zato bo pomembnost zunanjega izvajanja informatike za menedžment v naslednjih letih še naraščala. Raven zunanjega izvajanja poslovnih procesov in raven zunanjega izvajanja informatike se bo v naslednj ih letih še povečeval a . Ugotovili smo, da menedžment z niževanje stroškov ne postavlja na prvo mesto med argument e za uvedbo zunanjega izvajanja . Vsi argumenti za uvedbo pa seveda služijo za izboljšanje poslovanja in s tem tudi k celotnemu zniževanju stroškov poslovanja. Pomembna ugotovitev raziskave je tudi, da so srednje velike organizacije na področju zunanjega izvajanja informatike uspešnejše od velikih in da dosegajo višjo raven zunanjega izvajanja. To je posledica njihove večje dovzetnosti za sprejemanje novosti in večje angažiranosti na področju iskanja novih priložnosti. Na koncu raziskave smo izdelali model, ki ponazarja ali se bo raven zunanjega izvajanja v prihodnosti povečal a ali ne in ugotovi li smo, da na to pomembno vplivajo : (1) kakovost; (2) sposobnost dobaviteljev; (3) inovativnost; (4) standardizacija; (5) tveganje in (6) varnost. Ostali argumenti za uvedbo zunanjega izvajanja informatike , kot npr. (1) zniževanje stroškov in (2) skrajšanj e rokov imajo manjši učinek, ki ni statistično značilen. Organizacija: Prispevek raziskave je tudi v aplikativni uporabnosti. Spoznanja o tem, kakšna je pomembnost posameznih aktivnosti informatike za zunanje izvajanje, kakšna je pomembnost argumentov za zunanje izvajanje in proti temu, kaj vpliva na uspešnost in učinkovitost informatike, kakšne spremembe v informatiki so se že zgodile, se dogajajo in se bodo dogajale tudi v prihodnje kot tudi kako pretekle izkušnje vplivajo na nadaljnje zunanje izvajanje lahko menedžerji pri svojem delu takoj uporabijo. Uporaba teh spoznanj bo imela pozitivne posledice na poslovanje organizacij. Družba: Raziskava neposrednega vpliva na družbo ne bo imela, imela pa bo posredni vpliv. Dogajanje v družbi je namreč odvisno tu di od vsake posamezne organizacije. In če bo ta raziskava vplivala samo na eno organizacijo , se bo to odražalo tudi na ravni družbe. T ako lahko na ravni družbe pričakujemo povečanje konkur enčnosti na narodno - gospodarski ravni . Pričakovano je tudi izboljšanje odnosa do okolja. Originalnost: Ta raziskava je prva tovrstna študija v slovenskem prostoru in predstavlja pomemben prispevek k znanosti na tem področju. Prvi smo na primeru slovenskih srednje velikih in velikih gospodarskih družb uporab ili navedene statistične test e i n na izviren način definirali mo del zunanjega izvajanja. Poleg prispevka znanosti je potrebno podariti tudi strokoven aplikativen prispevek. Omejitve/nadaljnje raziskovanje : V raziskavi smo se omejili na slovenski prostor, zajeli smo samo srednje velike in velike organizacije, obravnavali smo zgolj gospodarske družbe in v modelu smo upoštevali le nekatere dejavnike, lahko pa bi bil model seveda bistveno drugače zasnovan. Aktua lnost tega raziskovanja bo v prihodnosti velika. Predlagani model je vsekakor mogoče izboljšati. Poleg tega bi bilo potrebno raziskati tudi druge modele zunanjega izvajanja informatike, npr. na osnovi argumentov proti zunanjemu izvajanju in glede na pretek le negativne izkušnje. Zanimivo bi bilo narediti primerjavo med Slovenijo in med drugimi primerljivimi gospodarstvi. Raziskati bo potrebno tudi obnašanje mikr o in majhnih gospodarskih družb pa tudi organizacije , kot so: vladne, negospodarske, stor itvene, p rostovoljne, samostojne podjetnike itd.
Ključne besede: informatika, zunanje izvajanje, zunanje izvajanje informatike, management, poslovni proces, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 18; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

4.
Karierni načrt kot gradnik osebne odličnosti
Marija Turnšek Mikačić, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): V 21. stoletju se je povpraševanje na trgu dela usmerilo od tistih, ki imajo znanje in izkušnje k tistim, ki se nenehno učijo. Varnost delovnega mesta p ostaja vedno manj pomembna in jo nadomešča cilj: zaposljivost . V raziskavi je opisan potencial osebnega kariernega načrta. Za uresničitev potenciala nove kariere posameznik razvija nove pristojnosti za upravljanje sebe in kariere. Namen: Namen raziskave je spoznati učinek izobraževanja o kariernem načrtu, ki bo kvantitativno in kvalitativno empirično preverjen. Izobraževanje o osebnem kariernem načrtu (neodvisna spremenljivka) je osnovano na lastnem modelu, pri katerem smo testirali odnos udeležencev do k ariere, porast njihove samozavesti in zaznavanje osebne odličnosti (odvisne spremenljivke). Z družuje zasnove in uporabo čustvenih, intelektualnih in socialnih virov posameznika. Kot cilj raziskave smo izmerili dejavnike, ki vplivajo na občutek osebne odlič nosti udeležencev izobraževanja in izdelave kariernega načrta v primerjavi s tistimi, ki se niso karierno izobraževali. Metoda: Opravili smo empirično kvantitativno in kvalitativno analizo rezultatov kariernega izobraževanja. Pri kvalitativni analizi je b ilo e mpirično gradivo , zbrano v obliki petih skupin esejev, ki so jih napisali udeleženci izobraževanja . Kvalitativna raziskava je študija analize 20 esejev. Imeli smo 5 fokusnih skupin po štiri osebe. Postavili smo paradigmatski model in oblikovali končno teorijo. Pri kvantitativni analizi smo z vprašalnikom zbrali podatke na vzorcu 272 udeležencev izobraževanja in vzorcu 273 neudeležencev izobraževanja. Testirali smo veljavnost in zanesljivost vprašalnika ter njegovo interno konsistentnost. Za analizo pos ameznih trditev smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno porazdelitvijo. Z bivariantno analizo smo v korelacijski matriki testirali linearno povezanost posameznih parov spremenljivk. Spearmanov koeficient korelacije % je za vsak par pokaz al, ali med njima obstaja povezanost. Pri preverjanju razlik med obema skupinama smo uporabili t - test za neodvisne vzorce. S faktorsko analizo smo ugotavljali, ali se zveze med opazovanimi spremenljivkami (ali kazalniki) lahko pojasnijo z manjšim številom posredno opazovanih spremenljivk ali kazalnikov. Primernost podatkov za faktorsko analizo smo preverili s Kaiser - Meyer - Olkinovim testom ( KMO ) in Bartlettovim testom . Rezultati: Skupina udeležencev izobraževanja ima višje vrednosti M = od 3, 55 do 4, 53 pri kazalnikih vseh treh odvisnih spremenljivk v primerjavi s skupino neudeležencev izobraževanja M = od 2, 29 do 3,38 . Bivariantna analiza kaže pri udeležencih izobraževanja na sredn je močno pozitivno povezanost med odnosom do kariere in samopodobo (Spe armanov korelacijski koeficient % je 0,465), srednje močno povezanost med odnosom do kariere in zaznavanjem osebne odličnosti (Spearmanov korelacijski koeficient % je 0,340) in zelo moč no pozitivno povezanost med samopodobo in zaznavanjem osebne odličnosti ( Spe armanov korelacijski koeficient % je 0,65) . S t - testom smo preverjali, če se aritmetičn e sredin e M obeh skupin za vse tri spremenljivke med seboj statistično pomembno razlikujeta : Pri udeležencih izobraževanja je pri vseh treh odvisnih spremenljivkah: M > 4,03. Pri neudeležencih izobraževanja je pri vseh treh odvisnih spremenljivkah: M < 2, 8 4 . Na osnovi rezultatov lahko potrdimo vse tri hipoteze, ki smo jih postavili na začetku razi skave. Organizacija: Ugotovitve raziskave bodo uporabne v kariernem menedžmentu kot procesu planiranja in pri oblikovanju napredovanja posameznikov znotraj organizacije v skladu s potrebami organizacije in željami, možnostmi, znanjem, spretnostmi ter spos obnostmi posameznika. Družba: Ljudje, ki bodo izdelali osebni karierni načrt , bodo v večji meri sposobni skrbeti za svojo zaposljivost. Ugotovitve disertacije bodo praktično uporabne tudi za lažje zaposlovanje v primeru brezposelnosti . S kariernim izobra ževanjem ter izdelavo kariernega in poslovnega načrta bodo brezposelni hitreje na šli ustrezno obliko dela s samozaposlitvijo . Na drugi strani pa pomaga zaposlenim, da se izognejo kariernemu prelomu , ki vodi v brezposelnost in ga nadomestijo z načrtovanim k ariernim prehodom , ki ponuja različne vzorce karier. Originalnost: Karierni načrt kot gradnik osebne odličnosti zgrajen na podlagi modela kariernega izobraževanja z vgrajenimi elementi nevrolingvističnega programiranja, potrjenimi v okviru najnovejših raz iskav nevroznanosti, predstavlja novost in še ne dovolj raziskano področje. Raziskava predstavlja izvirni prispevek in daje nova spoznanja, temelječa na rezultatih raziskav, ki opozarjajo na nove paradigme razumevanja kariere in pomena njenega načrtovanja kot motiva odličnosti. Za karierno načrtovanje smo za razvoj in dosego osebne odličnosti uporabili nevrolingvistično programiranje, ki se je izkazalo kot učinkovito orodje. Udeleženci izobraževanja so prevzeli nadzor nad svojim življenjem, pridobili visok o stopnjo samozaupanja in samozavesti ter zaznali svojo osebno odličnost. Omejitve raziskave: V raziskavi smo se omejili na raziskovanje vpliva kariernega izobraževanja na odnos do kariere, porast samozavesti in zaznavanje osebne odličnosti udeležencev in neudeležencev konkretnega izobraževanja. Nismo raziskovali razvoja njihove prihodnje kariere. Prav tako nismo raziskovali poslovne uspešnosti izobraževancev po zaključku izobraževanja. Nadaljnje raziskovanje: Potencialnim raziskovalcem podajamo predlog e nadaljnjega raziskovanja na tem področju: Spremljanje razvoja prihodnje kariere udeležencev kariernega izobraževanja z metodo kvalitativne analize. Modeliranje njihovega ravnanja z orodji nevrolingvističnega programiranja bi pokazalo vrsto veščin, na kat erih je lahko osnovan sistem kariernega izobraževanja zaposlenih na vseh nivojih v podjetjih.
Ključne besede: izobraževanje, kariera, načrtovanje, odličnost, prelom, zaposljivost, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 17; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

5.
Voditeljske kompetence ter intuitivno odločanje vršnih in srednjih menedžerjev v avtomobilski industriji
Ivan Erenda, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Ali se vršni in srednji menedžerji v slovenski avtomobilski industriji odločajo na podlagi intuicije in v kolikšni meri, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji intuitivnega odločanja vršnih in srednjih menedžerjev v slovenski avtomobilski industriji ? Namen: U gotoviti prisotnost intuitivnega odločanja pri vršnih in srednjih menedžerjih v slovenski avtomobilski industriji, ugotoviti vpliv njihovih vedenjskih kompetenc in čustvene inteligence na intuitivno odločanje, ugotoviti njihovo stopnjo intuitivnosti ter na osnovi izvedenega teoretičnega in empiričnega raziskovanja izoblikovati komponente in vplivne faktorje modela voditeljskih kompetenc intuitivnega odločanja. Metoda: Kvantitativni raziskovalni pristop z uporabo anketnega vprašalnika kot primarnega merskega inštrumenta s sledečo strukturo: (1) demografija, (2) čustvena inteligenca (SSEIT % Schutte Self - report Emotional Intelligence Test), (3) stili odločanja (GDMS % General Decision Making Style) in (4) intuitivnost (AIM Survey % Agor Intuitive Management Survey). Statističn a obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomočjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, faktorska analiza, regresijska analiza in analiza variance. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali, da respondente v raziskavi k pomembnim odločitvam pogosto usmerja intuicija (79,3 % se jih odloča intuitivno) , statistično značilne razlike pa se pojavljajo (1) glede na spol , in sicer se ženske v povprečju odločajo nekoliko bolj intuitivno kot moški, in (2) glede na vodstvene izkušnje, pri čemer so anketiranci z najmanj vodstvenimi izkušnjami mnenja, da jih ne u smerja intuicija, medtem ko vsi ostali menijo, da jih usmerja intuicija (takih je več kot tri četrtine). Ugotovitev raziskave glede vedenjskih kompetenc je, da le - te nimajo statistično pomembnega vpliva na intuitivno odločanje ; enako velja za čustveno inte ligenco. Pomembnejša ugotovitev raziskave glede stopnje intuitivnosti je, da imajo anketiranci relativno visoko intuitivnost, saj je dosežen povprečni rezultat 7,1 od 12 možnih točk. Pri tem je pomembna tudi ugotovitev, da se stopnja intuitivnosti viša z l eti vodstvenih izkušenj ter s stopnj o izobrazbe. Organizacija: Izvedena raziskava in pričujoča doktorska disertacija predstavljata pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj z vzpostavljenim modelom intuit ivnega odločanja vršnih in srednjih menedžerjev v slovenski avtomobilski industriji nosi ta potencialno praktično (aplikativno) dodano vrednost na področju upravljanja menedžerskih kadrov tako na področju avtomobilske industrije kot tudi sicer. Družba: Pos tavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene in ciljno usmerjene raziskave tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnost: Originalnost izvedene raziskave in doktorske disertacije opredeljuje dejstvo, da v dostopni domači in tuji znanstveni literaturi ni moč zaslediti raziskave, ki bi vključevala elemente uporabljene operacionalizacije (preučevanje odnosa med voditeljskimi kom petencami in intuitivn i m odločanj em ) , kot je to primer v pričujoči raziskavi, kar nedvomno potrjuje njeno originalnost. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so opredeljene v okviru: (1) Omejitev zmožnosti podajanja celovitega t eoretično retrospektivnega pregleda posameznih obravnavanih področij v okviru teoretičnega dela raziskave. (2) Uporaba standardiziranih merskih inštrumentov tujega izvora in potencialne razlike med okolj em, v katerem so merski inštrumenti bili zasnovani , i n okoljem , v katerem so merski inštrumenti bili uporabljeni. (3) Omej ene zmožnosti prevodov merskih inštrumentov za besede, besedne zveze in fraze v izvornih anketnih vprašalnikih , za katere ne obstajajo adekvatni slovenski prevodi. (4) Uporaba metode Paje k, ki se je v preteklih raziskavah uporabljala predvsem na področju naravoslovnih ved in pri ugotavljanju mreženj, medtem ko uporaba navedene metode pri kvantitatvini raziskavi predstavlja relativno novost.
Ključne besede: menedžment, vedenjske kompetence, čustvena inteligenca, intuicija, intuitivno odločanje, avtomobilska industrija, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 23; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

6.
Vpliv modela odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta na poslovno uspešnost
Anton Peršič, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Z raziskavo smo preveril i k ateri standardi menedžmenta kakovosti in model a odličnosti vpliv ajo na dejavnike družbene odgovornosti , k ako njihov o poznavanje vpliva na izboljševanje izidov poslovanja, na večji ugled, na dolgoročni razvoj in rast organizacije v družbenem okolju , kakšen vpliv ima pri tem intelektualni kapital organizacije in k a kšen bi lahko bil priporočljiv model družbeno odgovornega ravnanja organizacije pri uresničevanju celovitosti in soodvisnosti družbene odgovornosti za srednje - velike in velike gospodarske družbe na področjih izvajanja tržnih storitev . Namen: Namen raziskave je bil teoretično raziskati razsežnosti družbene odgovornosti in z njo povezane standarde menedžmenta kakovosti in modela odličnosti, ugotoviti vpliv izbranih poslovnih modelov menedžment a na uresničevanje družbeno odgovornega ravnanja ter izpolnjevanja poslanstva in vizije ter smotrov in ciljev za dolgoro čno rast in razvoj organizacije. V okviru raziskave smo analizirali 3 9 2 bibliografskih enot strokovne literature in virov s področja družbene odgovornosti, integracije standardov menedžmenta , modela odličnosti EFQM in modela učeče se organizacije ter vpliva intelektualnega kapitala na poslovno uspešnost organizacije . Temeljni namen doktorsk e disertacije je bil na osnovi izidov iz raziskave zasnovati izvirni M odel odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta organizacij na področjih izvajanja tržnih storitev . Metoda: Za dosego ciljev raziskave smo uporabili metod o deskripcije, metod o povzemanja, metod o komparacij e ter metod o analize in modeliranja. V raziskavo smo vključ ili cenzus 759 registriranih srednje - velikih in velikih organizacij na področjih tržnih storitev v Republiki Sloveniji % po standardni klasifikaciji dejavnosti ( SKD 2008 ) so to dejavnost i z oznako od % D % do % N % . Za pridobivanje podatkov in informacij smo z orodjem Fluid Surveys izdelali v prašalnik , ki smo ga v elektronski obliki posredova li predstavnikom vrš nega men edžmenta v raziskavo vključenih organizacij. Izidi iz raziskave so bili statistično obdelani s programskim orodjem SPSS. Za preverjanje in potrjevanje povezav med neodvisno in izbranimi odvisnimi spremenljivkami smo uporabili modeliranje z izračunom vplivov in kovariranja med spremenljivkami , ki predstavlja j o formalno konstrukcijo modela za pojasnjevanje, uprav ljanje in napovedovanje pojava . Rezultat i : R azisk ovalni vprašalnik je v celoti izpolnilo 1 36 povabljenih anketirancev iz organizacij vseh identificiranih p odročij dejavnosti tržnih storitev v Sloveniji (panoge od % D % do % N % po SKD 2008) . Glede na o blikov ane hipoteze raziskovanja s mo potrdil i , da poznavanje in implementacija standardov menedžmenta kakovosti in model a odličnosti, določanje poslanstva in vizije ter smotrov in ci ljev menedžmenta , sistematično izvajanje aktivnosti poročanja o doseženih izidih družbene odgovornosti, vključevanje motiviranih zaposlenih v procese dela in še posebej spoštovanje smernic družbeno odgovornega ravnanja , pomembno vpliva jo za uspešnost poslo vanja organizacij v družbenem okolju. Na osnovi statistične obdelave izidov i z raziskave ter izvedenega modeliranja izbranih dejavnikov menedžmenta , smo oblikovali izvir n i M odel odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta organizacij ( ESRM % S ) , ki vključuje načela VKEN (vrednote, kultura, etika in norme ) ter celovitost i in soodvisnost i dru žbene odgovornosti za trajnostni razvoj organizacije. Organizacija: Izidi iz raziskave bodo im eli vpliv n a menedžerje organizacij , predvsem s p repoznavanje m priložnosti za nenehno izboljševanje poslovno - organizacijskega sistema odličnosti menedžmenta in oblik komunikacije znotraj organizacije in do družbenega okolja , z upoštevanjem gradnikov družbene odgovornosti po smernicah standarda ISO 26000. Z izidi raziskave je bil p repoznan v pliv na integracijo izbranih standardov menedžmenta kakovosti in model a odličnosti in pričakovani učinki trajnega izboljševanja. To pa so lažje in celovito uresničevanje poslanstva in vizije ter smotrov in ciljev organizacije , i z boljševanje izidov poslovanja z neposrednim v pliv om na izboljševanje zadovoljstva vseh udeležencev organizacije ( npr. lastnikov, menedžmenta, zaposlenih, odjemalcev,dobaviteljev, lokalne skupnosti, države, regije in sveta ), za vse pa spoštovanje VKEN pos lovnega sodelovanja v družbenem okolju. Družba: Raziskava ima neposreden vpliv tudi na odgovorno vključevanje organizacij v družbeno okolje % prepoznavanje priložnosti za aktivno sodelovanje v družbenih akcijah ravnanja do naravnega okolja, sponzoriranja in doniranja sredstev skupinam in društvom v družbenem okolju. P repoznan je pomen r azvoj a kulture v komuniciranju , razvoj a človekovih pravic, spoštovanja etičnih načel, soodvisnosti bivanja , sodelovanja in varovanja naravnega okolja ter nasploh uveljavljan ja gradnikov družbene odgovornosti v širšem družbenem okolju. Izidi raziskave potrjujejo, da organizacije s takšnim modelom odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta , k j er so integrirani izbrani standardi menedžment a kakovosti in odličnosti, dosegajo bol jše izide poslovanja, so usmerjene v trajnostni razvoj poslovanja in varovanja naravnega okolja, so tudi bolj odgovorne do svojih odjemalcev, do motiviranja in spodbujanja inovativnega delovanja zaposlenih ter do razvoja širšega družbenega okolja. Originalnost: Izvirna vrednost raziskave so pridob ljeni novi pogledi , znanja in informacije o konkretnem vplivu razsežnosti m odela družbeno odgovornega menedžmenta organizacij na iz boljševanje poslovne uspešnosti ter analiz a povezave m ed družbeno odgovornim ravnanjem in družbeno odgovornim poročanjem k ot izhodišče trajnostnega razvoja organizacij. Na osnovi izidov iz raziskave smo oblikovali in potrdili izvirni Model odličnosti družbeno odgovornega menedžment a ( ESRM % S ) značilen za srednje - velik e in velik e organizacij e na področjih izvajanja tržnih storitev , s katerim lahko v organizacij ah bolj uspešn o uresničujejo poslanstvo in vizijo ter smotre in cilje ter dolgoročno dosega jo odlične izide posl ovanja , z upoštevanjem celovitosti in soodvisnosti delovanja in načel VKEN v družbenem okolju. Omejitve /nadaljnje raziskovanje : V raziskavo s m o vključili le srednje - velike in velike organizacije na podr očjih izvajanja tržnih storitev . Sodelovale so praviloma bol j uspešne organizacije oz. bolj družbeno odgovorne , ki tudi imajo velik vpliv na družbeni proizvod, na poznavanje in integracijo standardov menedžmenta kakovosti in model a odličnosti. Omejitev raziskave je bila tudi v tem, da so v anketi praviloma sodelovali predstavniki vršnega menedžmenta organizacij (po ZGD uprave) z več znanja, odgovornosti in boljšega poznavanja standardov menedžmenta. V oblikovani izvirni M odel odličnosti družbeno odgovornega menedžmenta organizacij smo vključili standarde men edžmenta kakovosti, model odličnosti EFQM in model učeče se organizacije , kot splošno najbolj uporabljen e model e za pristop k integraciji poslovno - organizacijskih sistemov menedžmenta . Dejavnike družbeno odgovornega ravnanja organizacij smo vezali na načel a in gradnike družbene odgovornosti po smernicah standarda ISO 26000. Nadaljn j e možno sti raziskovanja se lahko pojavljajo na druge go s podarske dejavnosti ( npr. industrij a ) , na področjih ne pridobitnih storitvenih dejavnosti ( npr. v šolstvu , zdravstv u , sociali, javn i uprav i ipd. ), tudi v mikro in majhn ih organizacij ah ter na integracij i še drugih poslovno - organizacijskih standardov , orodij in modelov menedžmenta organizacije.
Ključne besede: družbena odgovornost, kakovost, menedžment, modeliranje, odličnost, organizacije, raziskave, tržne storitve, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 17; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

7.
8.
Model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja pri slovenskih poklicnih voznikih in absentizem
Friderika Kresal, 2015

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem, v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slove nskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja, kaj so komponente in kaj pomembni vplivni faktorji modela obvladovanja BvK? Namen: Namen doktorske disertacije je proučiti teoretična izhodišča psihosocialnih deja vnikov tveganja; ugotoviti kateri so najpogostejši psihosocialni dejavniki tveganja za absentizem; ter v kolikšni meri se pojavlja BvK pri slovenskih poklicnih voznikih kot posledica vpliva različnih psihosocialnih dejavnikov tveganja in izoblikovati gradn ike komponente obvladovanja BvK. Metoda: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo. V raziskavi je sodelovalo 275 anketirancev, poklicnih voznikov, večina moških, v povprečni starosti 41,6 let. Kot merski inštrument smo upor abili a nketni vprašalnik , ki je sestavljen iz 46 vprašanj s sledečo strukturo : (1) osnovni demografski podatki, (2) vprašanja o zadovoljstvu z delom, zasebnim življenjem, preživljanju prostega časa, pogostostjo ukvarjanja s športom, razlogi za ukvarjanje s športom, kajenju, uživanju alkohola, jemanju tablet proti bolečinam in (3) vprašanja o BvK . Statistična obdelava podatkov raziskave je bila izvedena s pomočjo programa SPSS verzija 21 in MS Excel verzija 2007, oblikovanje modela pa je bilo izvedeno s pomo čjo programa Pajek verzija 3. Glavne metode za obdelavo podatkov raziskave so bile: opisna statistika, ANOVA (analiza variance), regresijska analiza ter Pearsonov korelacijski koeficient. Rezultati: Rezultati izvedene kvantitativne raziskave so pokazali , da na BvK najbolj vplivajo dvigovanje in prenašanje težkih bremen, neprimerni delovni pogoji, slaba telesna pripravljenost, redno ponočevanje, delo v izmeni ter stres. BvK najbolj popusti po zdravilih. Na pojavnost BvK statistično značilno vplivajo nezadov oljstvo z delom, delo v izmeni in neprimerni delovni pogoji. Na absentizem pa vplivajo nezadovoljstvo z delom, nespoštljiv odnos vodstvenih delavcev do zaposlenega, neprimerni delovni pogoji, osebno nezadovoljstvo, nerazumevanje partnerja in redno ponočeva nje. Na osnovi rezultatov naše raziskave smo zasnovali teoretični model obvladovanja BvK, ki predstavlja gradnike komponent dejavnikov tveganja za nastanek BvK, in ga povezali v tri smiselne sklope: delodajalci, osebnostni dejavniki in dejavniki tveganja o sebe ter dejavniki, povezani z delom in delovnim okoljem. Gradnike komponente obvladovanja BvK smo glede na komponente dejavnikov tveganja razdelili na psihološko obravnavo, spremembo načina življenja in pravilno rokovanje z bremeni ter tako prispevali k b oljšemu in učinkovitejšemu vpogledu v problem in njegovo obravnavo. Organizacija: Pričujoča doktorska disertacija predstavlja pomemben doprinos k novim spoznanjem na področju menedžmenta in upravljanja organizacij, saj so njeni ključni doprinosi v usmerj anju zavedanja teoretikov in praktikov o pomenu zdravja na delovnem mestu in pomanjkanju poglobljene zasnove praktičnih programov holističnega zdravljenja; pojasnitev v znanstveni literaturi različno opredeljenih ožjih znanstvenih področij; pojasnitvi do s edaj še nepojasnjene holistične obravnave vpliva psihosocialnih dejavnikov tveganja na zdravje populacije poklicnih voznikov in absentizma kot posledice; začetno demonstracijo raziskovalnega področja v slovenski praksi; ter strokovnjakom ponuditi rešitve v holističnem pristopu reševanja problema obravnave dejavnikov tveganja. Družba: Postavljena so temeljna izhodišča za nadaljnje poglobljene raziskave o psihosocialnih dejavnikih tveganja za BvK, kakor pa tudi za druga sorodna področja družbe. Originalnos t: Originalnost doktorske disertacije se kaže v tem, da je obravnavana tema dokaj neraziskana, prav tako pa tudi ni izoblikovan model obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja za preprečevanje BvK in posledično absentizma pri slovenskih poklicnih voz nikih. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejitve doktorske disertacije so naslednje: (1) vsebinska in časovna omejitev pregleda teoretičnih vsebin, (2) osredotočenost le na nekatere psihosocialne dejavnike, (3) oblikovanje lastnega vprašalnika in (4) nam ensko vzorčenje. Kot omejitev lahko omenimo tudi uporabo programa za analizo omrežij Pajek, ki se je v preteklih raziskavah uporabljal predvsem na področju naravoslovnih ved in mreženja. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno raziskati še druge dejavnike tveganja, ki povzročajo BvK, jih razumeti, nato pa se osredotočiti na preventivno delovanje na področju BvK pri poklicnih voznikih, saj so ti zaradi nenehnih vibracij še posebej izpostavljeni.
Ključne besede: absentizem, bolečine v križu, poklicni vozniki, preventiva, zdravje, doktorske disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 16; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh