Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Notariat je v slovenskem pravosodnem sistemu ponovno prisoten od leta 1994, kar pomeni, da predstavlja pretežno novo institucijo. V okviru magistrskega dela pa smo kljub temu uspeli dokazati, da je ta institucija učinkovito integrirana v pravni okvir, pri čemer je skozi leta mogoče zaznati pozitiven trend njenega poslovanja. Družba se nenehno sooča z različnimi spremembami – družbenimi, gospodarskimi in tehnološkimi, kar zahteva prilagodljivost institucij, zato ni presenetljivo, da tudi notariat potrebuje prilagajanje svojih funkcij in pristojnosti spremembam. Bistvo magistrskega dela je predstaviti vlogo notarja na področju dednega prava. Najprej je opisana funkcija notariata in notarskega poklica, nato pa se delo osredotoča na opredelitev notarjevih že obstoječih pristojnosti v okviru dednopravnega področja. Notar ima že danes precej širok spekter pristojnosti, ki se večinoma izvajajo v preventivnem smislu, torej v obliki predhodnega urejanja premoženjskih razmerij zapustnika. Notarju kot osebi javnega zaupanja pripada pristojnost, da v obliki notarskega zapisa sestavi pogodbe z dednopravnimi posledicami in oporoke, kar prispeva k večji pravni varnosti. Namen magistrskega dela je spodbuditi razmišljanje o možnosti širjenja pristojnosti notarjev, saj v večini držav notarji že imajo širšo vlogo na področju dednega prava, kjer veljajo za glavne akterje tudi v zapuščinskih postopkih. Analizirane so prednosti in slabosti takšne ureditve ter podrobneje proučene specifičnosti pravnih sistemov Avstrije, Hrvaške in Madžarske, kjer je takšen pristop uveljavljen že nekaj časa. Magistrsko delo združuje teoretične in praktične vidike, ki so podprti s statističnimi podatki in sodno prakso, s čimer ponuja celostno sliko obravnavane tematike.
Ključne besede: notariat, notarska listina, dedno pravo, pogodbe z dednopravnimi posledicami, oporoka, zapuščinski postopek, pristojnosti notarjev, preventivna funkcija, pravna varnost
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 19; Prenosov: 0
Celotno besedilo (825,49 KB)

Opis: Prisilno delo predstavlja hud poseg v človekovo dostojanstvo, a kljub temu ostaja zelo razširjena praksa v svetovnem gospodarstvu. Eden od glavnih akterjev pri tem vprašanju so transnacionalne korporacije, katerih globalno poslovanje pogosto presega meje držav, zaradi česar je težko določiti njihovo odgovornost. Evropska unija (EU) ima pomembno vlogo pri reševanju tega razširjenega problema kot velika gospodarska sila ter zagovornica človekovih pravic in dostojnega dela po svetu. V magistrskem delu je bila poglavitno uporabljena analiza relevantnih pravnih aktov. Študija primera je bila uporabljena na primeru Kitajske in Bangladeša z namenom boljšega razumevanja vzrokov prisilnega dela, vloge korporacij in vloge EU pri njegovem odpravljanju. V zaključku je bila pri podaji odgovorov na raziskovalna vprašanja uporabljena sinteza. Namen magistrskega dela je bil analizirati učinkovitost zakonodaje in zunanje politike EU pri reševanju problematike prisilnega dela v globalnih dobavnih verigah. Ugotovitve raziskovanja kažejo, da se prisilno delo pojavlja zaradi kumulacije vzrokov, kot so revščina, diskriminacija, neformalne oblike dela, migracije, nizki delovni standardi, kršenje pravic delavcev in izkoriščanje korporacij. Pomankanje odgovornosti gospodarskih družb za kršenje človekovih pravic vsekakor pripomore k obstoju prisilnega dela v svetovnih dobavnih verigah. EU uporablja številna sredstva zunanje, trgovinske in razvojne politike z namenom odpravljanja prisilnega dela v tretjih državah, njihova učinkovitost pa je odvisna od specifičnega odnosa z državo, v kateri EU želi spodbuditi spoštovanje človekovih pravic. Nova Uredba o prisilnem delu in Direktiva o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti postavljata nove standarde v boju proti prisilnem delu v globalnih dobavnih verigah, vendar se postavljajo dvomi o njunem kakovostnem izvajanju v praksi. Hkrati obstaja bojazen, da bi nove zahteve lahko ogrozile konkurenčnost evropskih podjetij v svetovnem gospodarstvu. Delo bo pripomoglo k boljšemu razumevanju priložnosti in izzivov, s katerimi se EU srečuje pri svojih prizadevanjih za odpravo prisilnega dela v državah globalnega juga. Kot tako bo uporabno za raziskovalce, ki se ukvarjajo s področjem varstva človekovih pravic zunaj meja EU.
Ključne besede: prisilno delo, globalne dobavne verige, človekove pravice v gospodarstvu, skrbni pregled, Evropska unija, Uredba o prisilnem delu
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 19; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: V magistrskem delu so obravnavane pravice proizvajalcev fonogramov. Zastavljeni sta bili dve raziskovalni vprašanji: prvič, katere vidike teh pravic je Sodišče Evropske unije (EU) največkrat obravnavalo in ali slovenska sodna praksa sledi njegovim smernicam, ter drugič, ali se pri obravnavi navedene tematike odločitve slovenskih in tujih sodišč razhajajo. Sodna praksa je pokazatelj, kje vsakokratna ureditev potrebuje natančnejšo razlago določb pravnih virov in praks ali pa drugačne rešitve. Zato je namen magistrskega dela raziskati pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi z njihovim razvojem do današnje ureditve. Z zgodovinsko, normativno-dogmatično, deskriptivno, kvalitativno, primerjalno, analitično in sintetično raziskovalno metodo se je raziskalo zgodovino navedenih pravic, preučeni so bili mednarodni, evropski in nacionalni pravni viri, temeljni pojmi, zbrana, analizirana in primerjana je bila tudi sodna praksa. Ugotovljeno je bilo, da je Sodišče EU v svoji sodni praksi na obravnavanem področju največkrat razlagalo pojem »priobčitev javnosti« iz prvega odstavka 3. člena Direktive 2001/29/ES, slovenska sodišča pa sledijo razlagam le-tega ter se nanje v obrazložitvah sklicujejo, v nekaterih primerih pa so podala enako oziroma podobno odločitev kot Sodišče EU že leta pred odločitvijo slednjega. Ugotovljeno je bilo tudi, da so se nacionalna sodišča drugih držav članic EU prav tako v večji meri soočala z vprašanji v zvezi s priobčitvijo javnosti. V primerjavi s sodno prakso slovenskih sodišč je bilo možno ugotoviti tudi razhajanja v odločitvah slovenskih in tujih sodišč. Nadalje se je uporaba »primernega« in »pravičnega« nadomestila v ZASP izkazala za nedosledno, v nekaterih primerih pa niti ne sledi uradnim slovenskim prevodom določb pravnih virov EU, ki so implementirane v ZASP. Pri pregledu literature, pravnih virov in sodne prakse pa se je pokazalo tudi nekaj neenotnosti v mnenjih oziroma stališčih teorije oziroma sodne prakse, kar pomeni odprta vprašanja za nadaljnji razvoj pravic proizvajalcev fonogramov.
Ključne besede: sorodne pravice, proizvajalec fonogramov, fonogram, nadomestilo, sodna praksa, priobčitev javnosti, Sodišče Evropske unije
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 19; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Tekstilna industrija, s poudarkom na industriji hitre mode, je ena večjih onesnaževalcev na svetu. Ker je področje tekstilne industrije zelo obsežno in zakonodajni okvir zelo širok, se v magistrskem delu osredotočam na tekstilne odpadke, in sicer kako EU rešuje težave naraščajočega obsega odpadkov. Potrošnja tekstilnih izdelkov ima dva glavna vidika, ki vplivata na okolje: porabljanje naravnih virov ter onesnaževanje in kopičenje odpadkov, ki nastanejo tako med proizvodno fazo kot med potrošnjo izdelkov. V okviru Evropskega zelenega dogovora in Novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo si je EU zadala cilj prehoda na trajnostno in krožno tekstilno industrijo, ki služi kot izhodišče za nastajajoče uredbe in direktive, ki se postopoma vpeljujejo na področju tekstila. V magistrskem delu analiziram učinkovitost zakonodaje pri doseganju zastavljenih ciljev. V zaključku ugotavljam, da ni ene same rešitve, ki bi preprečila nastajanje ogromnih količin zavrženega tekstila, ampak je potrebna celostna obravnava problematike in regulacija področja od zasnove izdelka do končnega ravnanja s tekstilnimi odpadki, pri čemer bi bilo treba večji poudarek nameniti zmanjšanju obsega proizvodnje ter večjemu ozaveščanju potrošnikov, saj imata največji vpliv na generiranje odpadkov.
Ključne besede: tekstilni odpadki, ločeno zbiranje tekstila, razširjena odgovornost proizvajalca, Okvirna direktiva o odpadkih
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 205; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS.
Ključne besede: Evropska unija, begunec, mednarodna zaščita, migracije, migrant, reforma
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 218; Prenosov: 19
Celotno besedilo (838,36 KB)