Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


91 - 100 / 1596
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Spolne zlorabe otrok in kazensko pravo
Katarina Ilijevska, 2020

Opis: Spolna zloraba otroka pomeni grobo kršitev otrokovih pravic. Posledice spolne zlorabe, doživete v otroštvu, so daljnosežne, močno omejijo in pohabijo zdrav razvoj otroka. Žrtve zaznamujejo in vplivajo na kvaliteto njihovega življenja tudi v odrasli dobi. Pri obravnavi spolno zlorabljenih otrok so ozaveščenost, strokovna odličnost in ustrezna pravna regulacija ključnega pomena. Varstvo pred nasiljem nad otroki države zagotavljajo na podlagi ustave, mednarodnih aktov, zakonov in podzakonskih predpisov. Ta diplomska naloga se na eni strani ukvarja s posledicami spolne zlorabe otroka na podlagi dosedanjih raziskav in storilci ter na drugi s kazenskopravno teorijo in določbami zakona, povezanimi z obravnavanim področjem. V njej proučujemo različne vplive na razvoj tega dela kazenskega prava in kaznovalno prakso sodišč v zvezi s kaznivim dejanjem spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Analiza podatkov je pokazala, da je trend števila zapornih kazni in pogojnih obsodb za kazniva dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, v porastu. Pri primerjavi povprečne višine zaporne kazni, prisojene za posamezno obliko kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, je analiza podatkov pokazala, da so kazni, prisojene po danes veljavnem, strožjem Kazenskem zakoniku (KZ-1), nekoliko višje od kazni, prisojenih po nekdaj veljavnem Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ), vendar razlika ni bistvena. Rezultati so bili podobni tudi pri primerjavi pogojnih obsodb po obeh zakonih.
Ključne besede: spolne zlorabe otrok, storilci, posledice, kazensko pravo, sankcioniranje storilcev
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 269; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

92.
Sodelovanje javnosti pri varstvu okolja
Hana Splichal, 2020

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni načini, kako lahko javnost sodeluje pri varstvu okolja, vloga, ki jo imajo pri tem nevladne organizacije, ter študija primera frackinga v Pomurju. Glavni namen diplomskega dela je analiza pravnih virov, ki določajo pogoje za sodelovanje javnosti pri izdajanju okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, splošen pomen okoljske ozaveščenosti in sodelovanja javnosti za trajnostni razvoj, ugotovitev morebitnih posebnosti ter njihova pravna ureditev v Sloveniji. Posebna pozornost je posvečena delom nove protikoronske zakonodaje, kjer se ta dotika pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri okoljevarstvenih postopkih. Prav tako je analizirana sprememba v zakonu o ohranjanju narave glede pogojev za delovanje nevladnih prganizacij v javnem interesu. Diplomsko delo poskuša odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali je javnost dovolj vključena in upoštevana v postopkih varstva okolja. Seveda na to raziskovalno vprašanje ni enoznačnega odgovora, saj so v zakonih vse potrebne predpostavke za vključevanje javnosti ter za dostopnost informacij, vendar v praksi velikokrat niso upoštevane, še večkrat pa javnost teh možnosti niti ne izkoristi.
Ključne besede: nevladne organizacije, sodelovanje javnosti, varstvo okolja, okoljska ozaveščenost, fracking
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 142; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (634,96 KB)

93.
Urejenost slovenskih zavetišč za živali ter ostalih držav članic EU in problem neurejenosti zavetišč v Bosni
Maša Škrbec Zorzenone, 2020

Opis: Kot že naslov pove, se bomo v magistrskem delu posvečali predvsem pisanju in raziskovanju delovanja zavetišč za živali pri nas, po Evropi ter v Bosni. Zanimalo nas bo, kako so urejena zavetišča v Sloveniji v primerjavi z urejenostjo zavetišč drugje po Evropi ter s kakšnimi težavami se na področju zavetišč ter uličnih psov spopadajo v Bosni. Kot veliki zagovorniki pravic živali smo se odločili, da se nekoliko bolj posvetimo tej temi ter pravicam živali in posledično na to temo napišemo tudi magistrsko delo. V svojem delu bomo opisali tudi, kako poteka delo v zavetišču za zapuščene živali, saj se bomo prostovoljno prijavili v izbrano slovensko zavetišče. Opisali bomo tudi pravice živali ter kako so le-te zajete v Zakonu o zaščiti živali, ki ga bomo podrobno razčlenili. Opisali bomo še državne in druge organe, ki se v Sloveniji borijo za pravice živali in proti mučiteljem. Tudi na evropskem področju bomo predstavili, kako se borijo za pravice živali in kako uspešni so v praksi. O Bosni pa se bomo predvsem posvetili problematiki, ki jo tamkajšnji psi in mačke doživljajo zaradi neurejenih razmer z zavetišči in tudi neurejenih aktov, ki bi zagovarjali pravice živali.
Ključne besede: pravice, živali, zavetišče, mučenje, kazni, Evropska unija, Bosna, BiH, prostovoljstvo, EU
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 184; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1022,12 KB)

94.
Vidiki pravnega urejanja šifrirnih tehnologij
Miha Paternoster, 2020

Opis: Magistrsko delo obravnava področje digitalnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, katerih bistveni sestavni del za potrebe zagotavljanja varnostnih ciljev zaupnosti, celovitosti in overjanja podatkov predstavlja šifriranje kot proces pretvarjanja temeljnega podatka v neberljivo, šifrirano obliko, s čimer se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do vsebine podatkov ter vidike državnih teženj po pravnem urejanju šifrirnih tehnologij oziroma kolizijo najvidnejših interesov, ki pri tem nastajajo. To so v prvi vrsti interesi uporabnikov šifrirnih tehnologij, ki so z vidika obstoja in delovanja demokratične in pravne države, ki kot najvišjo vrednoto postavljata človekovo dostojanstvo in možnost človekove samouresničitve, najpomembnejši, pri čemer se z uporabo šifrirnih tehnologij zasledujejo predvsem ustavno zagotovljena pravica do informacijske in komunikacijske zasebnosti ter pravica do svobode vesti in izražanja, hkrati pa tovrstne tehnologije služijo kot pomembna oblika digitalne državljanske samozaščite za potrebe zagotavljanja ravnotežja moči v informacijski družbi. Delo obravnava tudi interese državnih oblasti, ki jim šifriranje služi kot strateška tehnologija varovanja tajnih podatkov in bistvene infrastrukture, a po drugi strani predstavlja veliko oviro učinkovitemu kazenskemu pregonu ter oviro pri delu obveščevalno-varnostnih organov. Poleg omenjenih interesov uporabnikov šifrirnih tehnologij in interesov državnih oblasti delo obravnava še interese ponudnikov šifrirnih tehnologij, ki se zaradi kolizije interesov uporabnikov in državnih oblasti pogosto soočajo s pritiski po slabljenju šifrirnih algoritmov ali po vgradnji stranskih vrat za potrebe državnega dostopa do šifriranih podatkov. Magistrsko delo zaokroži obravnava možnih in primernih rešitev pravnega urejanja šifrirnih tehnologij.
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 223; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

95.
Ustavnost severnega in južnega Cipra ter zgodovina njune ustavnosti
Teja Kavčič Živec, 2020

Opis: Ciper se nahaja na stičišču treh celin in je eden izmed najmanjših otokov v SV Sredozemlju. Skozi različna obdobja so otoku vladala različna ljudstva-od Asircev, Egipčanov, Perzijcev do Otomanov, kasneje so si otok prilastili še Britanci. Pod britansko oblastjo je ostal vse do leta 1960, ko je otok postal republika. Ciper nima burne le zgodovine, nič drugačna ni tudi sedanjost. Ciper predstavlja enega najdaljših svetovnih konfliktov. Iskanje rešitev ciprskega vprašanja predstavlja izziv tako za sprti strani kot tudi za mednarodno skupnost. Pogajanja za združitev severnega in južnega dela Cipra, ki so se pričela že leta 1975, so do leta 2004 prinesla 5 resnejših poskusov združitve. Med različnimi idejami in načrti je največ upov obetal načrt generalnega sekretarja ZN Kofi Annana. Diplomsko delo nam osvetli zgodovinska obdobja otoka Cipra, od prvotnih naseljencev v zgodnjem neolitskem obdobju, vladanja različnih ljudstev do osvoboditve izpod britanskega jarma kolonializma, ustanovitve Republike Ciper in delitve otoka na severni in južni del. Poleg orisa nastanka dveh držav: Republike Ciper in Turške republike Severni Ciper so predstavljeni tudi poskusi združitve dveh sprtih strani, pri katerih so etična nesoglasja vodila v globok in trajen konflikt, ki ga poznamo pod imenom ciprski konflikt ali ciprsko vprašanje.
Ključne besede: ustavnost, zgodovina Cipra, doktrina nujnosti, ciprski konflikt, Kofi Annan
Objavljeno: 09.12.2020; Ogledov: 219; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

96.
Omejitve svobode govora na primeru spletnih korporacij
Martin Podbregar, 2020

Opis: Svoboda govora je del svobode izražanja in je po celem svetu zavarovana z ustavnopravnimi akti. Je ena najpomembnejših pravic in je ključna za normalno delovanje demokratične družbe. Spletne korporacije na svojih velikih spletnih portalih (Twitter, Facebook, YouTube) postavljajo pravila in sprejemajo ukrepe, ki prekomerno in nesorazmerno posegajo v svobodo govora. Vse to vodi v družbeno stanje, kjer prevladuje glas enega političnega pola, medtem ko je drugi zatrt s strani korporacij, ker ni v skladu z njihovo agendo. Družba tako izgublja na demokraciji in vladavini ljudstva, ki sta bila dolgo ponos zahodne civilizacije. Namen diplomskega dela je s pravnega vidika preučiti omejitve svobode govora na določenih portalih ter primerjati slovensko in tujo ustavnopravno ureditev pravice do svobode govora s poudarkom na pravu ZDA. Cilji diplomskega dela so raziskati različne ukrepe spletnih korporacij, ki omejujejo svobodo govora in presoditi o njihovi zakonitosti in ustavnosti z vidika slovenskega in tujega prava, s poudarkom na pravu ZDA. Pri raziskovanju so bile uporabljene opisna metoda, analiza in interpretacija, primerjalna, sintetična, deduktivna in induktivna metoda. Ugotovitve diplomskega dela bodo prispevale k razumevanju posegov zasebnih korporacij v svobodo govora in spodbudile diskusijo o njihovi omejitvi s strani državne oblasti.
Objavljeno: 09.12.2020; Ogledov: 194; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (650,25 KB)

97.
Posebnosti nepalske ustavne ureditve
Peter Antolin, 2020

Opis: Nepal je država, ki leži med Indijo in Kitajsko, bila je zadnje hindujsko kraljestvo, ki je z državljansko vojno in velikimi političnimi spremembami postala Zvezna demokratična republika Nepal. Federativna, demokratična, sekularna država Nepal je z razglasitvijo ustave Nepala 2015 (2072) predstavila moderno in svojevrstno ustavo. Diplomsko delo je nastalo z raziskovanjem in pridobivanjem različnih virov ter primerjavo ustave z drugimi ustavami. Cilj naloge je spoznati ustavo Nepala 2015 (2072) in primerjati njeno vsebinskost z drugimi obstoječimi ustavami ter tako izluščiti posebnosti oziroma razlike. Ustava, ki združuje različne kulture, veroizpovedi, tradicije, drugačnost in skrbi za pravice tudi šibkejših in manjšinskih skupnosti. Nepalska je posebna zaradi svoje vsebine, obsega pravic in razsežnosti. Ustava je snovana v sodobnem času in vključuje tako novodobne prvine kot tudi starodavne tradicije in kulture. Nepal je 20. septembra 2015 razglasil novo ustavo, ki daje zgled in odpira nova vprašanja glede vsebine. Poudarjanje pravic manjšin, otrok, invalidov, starejših, nasploh šibkejših skupin in žensk še ni bilo tako izpostavljeno kot v ustavi Nepala. Njena posebnost je vključevanje sodobnih norm z združevanjem tradicije in kulture ter zagotavljanja velike mere pravičnosti in vključevanja.
Objavljeno: 09.12.2020; Ogledov: 196; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

98.
Prepoved retroaktivnosti in njene izjeme po slovenskem pravu
Andraž Matjaž, 2020

Opis: Retroaktivnost se v zgodovini pojavlja že v času rimskega prava. Nato v srednjem veku zamre in se počasi obudi s francosko revolucijo, kjer je retroaktivnost posegla na kazensko pravo. Še kasneje, v letu 1804, se s francoskim civilnim zakonikom in v letu 1811 še z avstrijskim državnim zakonikom dodatno utrdi in sprejme kot eno izmed pomembnejših pravnih načel. Prepoved retroaktivnosti, ki je vsebovana v 155. členu Ustave, imenujemo prava retroaktivnost in gre za eno izmed glavnih konkretizacij načela pravne države iz 2. člena Ustave. Načela pravne države posameznikom zagotavljajo, da se te lahko zanašajo na veljavno pravo ter da jim zakoni ne bodo naknadno posegali v njihove pridobljene pravice. Skladnost zakonov z ustavnimi načeli zagotavlja zakonodajalec. Ta mora pri sprejemanju zakonov izrecno paziti in spoštovati prepoved retroaktivnost, predvsem v delu, kjer bi lahko za nazaj posegel v pridobljene pravice. Gre za najzahtevnejši in najbolj problematičen pogoj, ki mora biti spoštovan pri dopustnem retroaktivnem posegu. Drugi kumulativni pogoj, ki mora biti upoštevan, da lahko zakonska določba povratno učinkuje, je javni interes. Šele ko sta oba pogoja skupaj izpolnjena, lahko nastopi dopustna retroaktivnost. Glavno besedo pri vrednotenju pogojev in retroaktivnih posegov ima ustavno sodišče z njegovo presojo in ločenimi mnenji, ki pomembno usmerjajo zakonodajalca pri sprejemanju zakonov in njegovih določb.
Ključne besede: prepoved retroaktivnosti, 155. člen Ustave, 2. člen Ustave, javni interes, pridobljene pravice, načelo zaupanja v pravo
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 379; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (646,76 KB)

99.
Primerjalna analiza obtožbe državnega funkcionarja
Danijela Golob, 2020

Opis: Z institutom ustavne obtožbe (impeachmenta) je definiran postopek obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev zaradi hujše kršitve ustave in zakonov. Z drugimi besedami: to je institut za ugotavljanje njihove kazenske odgovornosti % odgovornosti za posamezna protipravna dejanja % in mehanizem za uresničevanje te odgovornosti, s katerim se ob potrdilni obtožbi kaznuje najvišjega državnega funkcionarja. Za lažje razumevanje smo na začetku diplomske naloge najprej opisali pravno teorijo, ki se ukvarja s problematiko instituta šefa države v različnih skupinah državnih ureditev, in odgovornost posameznih državnih funkcionarjev. Temu sledita zgodovinski pregled instituta in predstavitev razvoja ter kazenske odgovornosti državnih funkcionarjev. Med raziskovanjem smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo opisali ključne pojme, ki so povezani s pravno ureditvijo, in primerjalno metodo, da bi ugotovili podobnosti in razlike med državami glede na to, kako se postopek izvede, ter glede na njegove posledice. V končnem poglavju smo se osredotočili na primere obtožb v različnih državah, ki so nam omogočili potrditev hipoteze. Z diplomsko nalogo smo želeli prikazati pomembnost tega instituta % ki ga imajo nekatere države, tudi Slovenija, zapisanega v ustavi % za prevzemanje odgovornosti ob kršitvi.
Ključne besede: pravna država, politična odgovornost, kazenska odgovornost, sankcije
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 220; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (650,50 KB)

100.
Ustavnost Turčije
Lea Gašparin Kavčič, 2020

Opis: Zametki turške ustavnosti segajo že v obdobje Otomanskega cesarstva, ko je bila sprejeta prva ustava leta 1876. V obdobju turške republike so bile sprejete še štiri ustave. V skoraj stoletnem obdobju je država doživela več vojaških posredovanj. Od prvega vojaškega posredovanja leta 1961 je bilo turško politično življenje pod vplivom doktrine o nacionalni varnosti. Omenjeni vpliv je postal še izrazitejši po državnem udaru leta 1980, ki je privedel do priprave ustave, usmerjene v državo. Trenutno veljavna ustava iz leta 1982 je bila že večkrat spremenjena. Njene spremembe skozi leta temeljijo na turški družbeni in politični resničnosti, druge pa so bile pogojene z zahtevami Evropske unije. S pritiski na civilno družbo in medije, ki so se zoperstavljali Erdoganovemu slogu vladanja in vse občutnejšemu odmikanju sekularne Turčije od svoje prvotne ustavne ureditve, se je dogajala vse močnejša erozija človekovih pravic. Čeprav turška ustava razlikuje med individualnimi, socialnimi in ekonomskimi ter političnimi pravicami, so z ustavno pritožbo varovane le pravice, ki so urejene v EKČP. Izrazito poslabšanje na področju varstva pravic sta povzročila neuspeli državni udar leta 2016 in razglasitev izrednega stanja. V času izrednih razmer so bili sprejeti ukrepi, ki so imeli nesorazmerne in dolgotrajno negativne posledice za državljane in varstvo njihovih pravic. ESČP je izdalo številne obsodilne sodbe v zvezi s kršitvijo temeljnih pravic in svoboščin. V duhu izrednih razmer je bila tudi sprememba ustave, ki je med drugim prinesla transformacijo turškega parlamentarnega sistema v predsedniški z obsežnejšimi pooblastili, kot velja za ostale države s predsedniškim sistemom.
Ključne besede: ustava, ustavni amandmaji, ustavno sodišče, ustavna pritožba, Turčija
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 252; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (897,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh