1461. |
1462. |
1463. Surogacija in potreba po mednarodnopravni ureditviAni Eberle, 2016 Opis: Surogacija ali nadomestno materinstvo je posebna oblika starševstva, pri katerem nadomestna mati s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo zanosi, nosi in rodi otroka in ga po rojstvu izroči nameravanim staršem ter se odpove vsem pravicam in obveznostim do tega otroka. Institut dovoljujejo le države z liberalno zakonodajno ureditvijo, medtem ko večina evropskih držav nadomestno materinstvo v celoti ali delno prepoveduje. Koncept družinske skupnosti se spreminja in prilagaja družbeni realnosti, zato so države primorane hote ali nehote slediti globalnim trendom. Tehnološki napredek omogoča neplodnim parom, da postanejo starši s pomočjo surogacije. Zaradi različne zakonodajne urejenosti v evropskem in mednarodnem okolju se nameravani starši srečujejo s težavami pri priznavanju starševskih, otrokovih in drugih pravic, pridobljenih na podlagi pogodbe o nadomestnem materinstvu. S pojavom čezmejnega nadomestnega materinstva, ko nameravani starši poiščejo nadomestno mater v tujini, so težave zaradi odsotnosti mednarodnopravnega akta, ki izhajajo iz dogovorov o nadomestnem materinstvu za udeležence dogovora in države, ki takšen institut prepovedujejo, še večje. Na podlagi proučene literature, zakonodajne ureditve evropskih in drugih držav ter mednarodne in nacionalne sodne prakse s področja surogacije ugotavljam,ali je surogacijo treba mednarodnopravno urediti in katere temeljne pravne norme bi morali v ureditvi upoštevati.
Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, problematika surogacije, mednarodna ureditev, pravne norme
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2924; Prenosov: 193
 Celotno besedilo (1,17 MB) |
1464. |
1465. Dialektična metoda in njena uporaba pri reševanju pravnih primerovLuka Martin Tomažič, 2017 Opis: Avtorjeva raziskava je osredotočena na razvoj dialektičnega modela argumentacije v pravu, ki ima idejno osnovo v Heglovi in sholastični dialektiki. Reševanje kompleksnih pravnih primerov je v okviru te metode v svojem bistvu vrednostno tehtanje, ki poteka kot dialektično soočanje potencialnih argumentov, ki skozi intelektualno dejavnost razlagalca privede do sinteze, se pravi do rešitve pravnega primera.Pri tem avtor sledi pojmovanju t.i. amsterdamske, pragma-dialektične,šole argumentacije, kidialektiko, logiko in retoriko razume kot medsebojno povezane pojmovne kategorije, ki jih je, v kontekstu pravniškega razlogovanja, smiselno preučevati hkratno. Medtem ko se pragma-dialektiki ukvarjajo zlasti z rekonstrukcijo in analizo argumentacije, kot poteka v pravni praksi, pa avtorja zanima razvoj modela, ki bo praktično uporaben in ne bo omogočal zgolj rekonstrukcije in analize, temveč tudi oblikovanje argumentacije, s čimer bo lahko v pomoč tudi praktikom, zlasti sodnikom in odvetnikom.Hkrati avtor, v okviru razvoja dialektične metode, proučuje pravilnost stališča, da je pravniško sklepanje v mnogih kompleksnih primerih entimemsko in da ne poteka v obliki običajnega silogizma. Klasična pravna teorija pravniško razlogovanje namreč pojmuje kot silogistično, avtor pa meni, da je pravilneje, da ga v mnogih kompleksnih primerih, v katerih obstaja potreba po vrednostnem tehtanju, pojmujemo kot entimemskega, saj pri sklepanju pogosto obstajajo skrite premise. Pri tem sledi Waltonovi definiciji in kot entimem pojmuje vsako sklepanje, ki ima eno ali več premis, ki niso eksplicitno navedene, ampak so potrebne, da bi lahko iz besedila izluščili celotno sklepanje.
Ključne besede: reševanje kompleksnih pravnih primerov, hegeljanska dialektika, kvalitativni preskok
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 3220; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,88 MB) |
1466. |
1467. Pomembnost diplomatskih in konzularnih funkcij za državoLaura Klemenčič, 2018 Opis: Diplomacija je eno izmed najpomembnejših sredstev zunanje politike. Gre za uresničevanje ciljev in izvrševanje sprejetih odločitev na miren način. Z izrazom diplomacija lahko razumemo delovanje diplomatskih misij in tudi delovanje konzularnih predstavništev. Diplomatske misije vodijo diplomati, medtem ko konzulate vodijo konzuli. Funkcije diplomatov in konzulov se razlikujejo, vseeno pa lahko najdemo določene podobnosti. Glavna tehnika diplomacije so pogajanja. Pogajanja so zlasti pomembna za majhne države, saj te razpolagajo le z argumenti, lastnim pogajalskim znanjem in spretnostjo. Diplomacija je še zlasti pomembna za majhne države, saj te zaradi majhne moči,s katero razpolagajo, potrebujejo učinkovito diplomacijo bolj kot druge države. K učinkoviti diplomaciji majhne države pripomorejo dobro razvito ministrstvo za zunanje zadeve ter visoko usposobljen strokoven kader. Za majhne države je boljše, da imajo manj veleposlaništev, vendar ta kvalitetna in dobro usposobljena. Države vzpostavljajo mreže diplomatskih in konzularnih predstavništev, da zagotovijo stalno prisotnost predstavnikov države pošiljateljice pri državah sprejemnicah ter stalno zagotavljanje stikov z njimi in informacijah o njih. Konvenciji, ki predstavljata okvir za delovanje organizacij in misij, sta Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih in Dunajska konvencija o konzularnih odnosih. Namen diplomskega dela je prikazati, kaj sploh je diplomacija in katere diplomatske in konzularne funkcije poznamo ter zakaj so te tako pomembne za državo in prikazati, zakaj je diplomacija še zlasti pomembna za majhne države.
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2780; Prenosov: 244
Celotno besedilo (589,99 KB) |
1468. |
1469. |
1470. |
