1651. Razmerje med starši in otrokiMartina Kovačec, 2017 Opis: Razmerje med starši in otroki je urejeno v določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Vsak otrok ima pravico poznati svoj izvor, to pomeni, da ima pravico vedeti, kdo je njegov oče in kdo njegova mati. Razmerje med starši in otroki se ureja v skladu z zakonom in drugimi pravnimi akti, ki so relevantni za to področje. Razmerje med starši in otroki ureja vsa področja v zvezi s temi razmerji, to pomeni od ugotavljanja in priznavanja očetovstva do roditeljske pravice ter nadalje do skrbništva, rejništva in posvojitve. Zajema zelo širok okvir družinskega prava in hkrati najpomembnejšega. Razmerje med starši in otroki obravnava pravice in dolžnosti staršev ter pravice in dolžnosti otrok. V primeru razpada zakonske ali zunajzakonske skupnosti, v kateri so prisotni otroci, gre običajno za zelo zahtevne postopke, zato se običajno vključi tudi center za socialno delo, ne malokdaj pa tudi sodišče. Obema institucijama je najpomembnejša skrb, da se čim manj posega v otroka in njegovo vzgojo, razvoj in varstvo. Otroci so v takih primerih najbolj izpostavljeni, ranljivi, a se velikokrat pozabi na njihovo dobrobit. Naše pravo se mora ob vseh aktih Republike Slovenije zgledovati tudi po konvencijah in uredbah Evropske unije, ki so primerne za to področje.
Ključne besede: razmerje med starši in otroki, otrokove pravice, roditeljske pravice, dolžnosti, posvojitve, rejništvo, Center za socialno delo
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3152; Prenosov: 168
 Celotno besedilo (698,18 KB) |
1652. Ali kosovo izpolnjuje pogoje za članstvo v Organizaciji združenih narodovAna Velikanje, 2017 Opis: Veliko je bilo polemik glede legitimnosti razglasitve neodvisnosti Kosova,o čemer je svoje mnenje podalo tudi Meddržavno sodišče v Haagu. Ugotovilo je, da Deklaracija o razglasitvi neodvisnosti Kosova ni v neskladju z mednarodnim pravom. Posledično lahko razumemo, da ni v nasprotju z mednarodnim pravom niti neodvisnost Kosova kot samostojne države. Kljub temu da je Kosovo priznalo veliko število držav,pa ima še vedno težave pri vstopu v OZN.V svojem diplomskem delu podrobneje analiziram posamezne pogoje, ki so zahtevani na podlagi 4. člena Ustanovne listine OZN. Opredelim se do tega ali Kosovo izpolnjuje pogoje državnosti, miroljubnosti, ali sprejema obveznosti iz Ustanovne listine ter ali je te obveznosti sposobno izpolnjevati. Največja ovira pri sprejemu niso pogoji iz 4. člena, slednje namreč Kosovo izpolnjuje. Vstop v organizacijo je Kosovu onemogočen zaradi Rusije, ki kot ena izmed stalnih članic Varnostnega sveta uveljavlja pravico veta. Pravica veta sicer izvira iz začetne dobe OZN in je bila ustanovljena z namenom blokiranja odločitve, ki bi bila skrajno v nasprotju z interesi katere izmed zmagovitih sil druge svetovne vojne (stalnih članic). Sprejetje take odločitve bi namreč lahko povzročilo celo spopad med stalnimi članicami in s tem ogrozilo primarni namen organizacije po zagotavljanju miru in varnosti. Kljub temu zgleda, da bi bilo koristno omejiti uporabo pravice veta, saj dosedanja pravila v bistvu ne preprečujejo njene zlorabe.Tudi naslednice nekdanje SFRJ so se spopadale z določenimi težavami ob vstopanju v OZN. Slovenija in Hrvaška ter Bosna in Hercegovina so v OZN vstopile brez večjih težav. V tistem času sta bili Srbija in Črna gora še skupna entiteta pod imenom Zvezna republika Jugoslavija, ki je želela biti naslednica nekdanje SFRJ. Za tem se je Črna gora odcepila od Srbije in posebej zaprosila za članstvo v OZN. Slovenija pri vstopu v OZN ni imela težav v primerjavi s Kosovom, saj so jo pred tem že priznale vse stalne članice Varnostnega sveta. V nasprotju z njo pa je Makedonija v organizacijo lahko vstopila samo pod pogojem, da je pristala na spremembo imena. Ime države je bistven element njene pravne subjektivitete ter njene državnosti. Izhajajoč iz tega so organi OZN s tem, ko so Makedoniji postavili dodaten pogoj za vstop v organizacijo, kršili norme mednarodnega prava ter temeljno načelo OZN o suvereni enakosti vseh držav članic. Prav tako je bilo tako ravnanje v nasprotju z načelom univerzalnosti organizacije.
Ključne besede: neodvisnost Kosova, pravica do samoodločbe, OZN, zloraba pravice veta, vstop bivših republik SFRJ v OZN
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2879; Prenosov: 219
Celotno besedilo (670,38 KB) |
1653. Arbitražna rešitev mednarodnega spora na primeru Filipini vs. Kitajska v južnokitajskem morjuUroš Kolman, 2017 Opis: Naloga začenja z definicijo mirnega reševanja mednarodnih sporov in obravnava prepoved uporabe sile kot temeljno načelo mednarodnega prava. Sledi pregled diplomatskih sredstev mirnega reševanja sporov (pogajanja, dobre usluge anketa, mediacija in konciliacija) in predstavitev osnovnih značilnosti arbitraže in Meddržavnega sodišča. Ta del naloge vsebuje tudi dva praktična primera reševanja mednarodnih sporov: primer arbitraže v sporu med Argentino in Čilom v zadevi ožine Beagle in primer reševanja ozemljskega spora med Belize in Gvatemalo. Naloga vsebuje tudi osnovne podatke o Konvenciji ZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS). Nato se naloga osredotoči na primer arbitraže v Južnokitajskem morju. 22. januarja 2013 je Republika Filipini vložila zahtevo za arbitražo proti Ljudski republiki Kitajski po Prilogi VII Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu. Arbitraža se nanaša na vlogo zgodovinskih pravic in izvor pomorskih upravičenj v Južnokitajskem morju, status določenih pomorskih dejavnikov v Južnokitajskem morju in vprašanje zakonitosti določenih aktivnosti Kitajske v Južnokitajskem morju, ki jih Filipini označujejo kot kršitev Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu. Kitajska je zavzela stališče nepriznavanja in nesodelovanja v postopku. Stalno arbitražno sodišče (PCA) je bilo sekretar postopka. V zadevi arbitraže v Južnokitajskem morju je arbitražni senat 29. oktobra 2015 izdal Odločbo o jurisdikciji in sprejemu pristojnosti in nato Arbitražno odločbo 12. julija 2016.
Ključne besede: mirno reševanje mednarodnih sporov, arbitraža, ozemljski spor, razmejitev, zgodovinske pravice
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2516; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,25 MB) |
1654. Področje nepremičnin z vidika mlajše in starejše populacije v Republiki SlovenijiBarbara Kolar, 2017 Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko mlajše in starejše populacije na področju nepremičnin. Obravnavani populaciji imata nekaj skupnih in nasprotujočih si lastnosti/značilnosti. Mladi v starosti med 18. in 35. letom v visokem odstotku še vedno živijo doma pri starših. Želijo si osamosvojitve, ki bi jim predstavljala odhod od doma, vendar jim to otežujeta brezposelnost ter posledično pomanjkanje finančnih sredstev. V nasprotju z mladimi pa si starejši ne želijo oditi od doma. V lastni nepremičnini želijo ostati kar se da dolgo in odlašajo z odhodom v institucionalne oblike bivanja. Pomanjkanje finančnih sredstev je otežujoč dejavnik tudi pri starejših. To predvsem občutijo tisti posamezniki, ki živijo sami v gospodinjstvu oziroma v lastni, velikokrat preveliki hiši. V teoretičnem delu smo se predvsem osredotočili na položaj mladih v državi, njihov ekonomski status in stanovanjske razmere. Navedli smo možnosti stanovanjske namestitve mladih, kot so najem neprofitnega stanovanja, bivanje pri starših, bivanje v študentskem domu, dedovanje stanovanja in pomoč v zameno za stanovanje. V nadaljevanju smo opozorili na staranje prebivalstva tako v Sloveniji kot v svetu. Predstavili smo stanovanjske probleme starejših, njihov ekonomski status ter podrobneje opisali institucionalne storitve za starejše. Med njimi smo posebej izpostavili dom za starejše in oskrbovana stanovanja. Ker se zavedamo, da si starejši želijo čim dlje ostati doma, smo predstavili tudi možnosti prilagoditve njihove nepremičnine. Zadnji dve poglavji teoretičnega dela pa podrobneje predstavljata razlike med lastništvom in najemništvom nepremičnine ter njihovo financiranje. Teorijo smo dodatno podkrepili še z informacijami, zbranimi z intervjujema, in sicer z nepremičninskim posrednikom in finančnim svetovalcem. Empirični del naloge vsebuje izsledke raziskave, v kateri smo zajeli mlajšo populacijo v starosti od 18. do 35. leta, ki še živi pri starših, in starejšo populacijo v starosti 60 in več let, ki še ne živi v institucionalnih namestitvah. Ugotovitve kažejo, da mlajši populaciji odhod od doma predvsem otežujejo ekonomski razlogi ter da bi se starejši iz trenutne bivanjske namestitve odselili le v primeru previsokih stroškov vzdrževanja ali zmanjšane samostojnosti pri hišnih opravilih in osebni oskrbi. Spoznali smo, da bi mlajši hitreje sprejeli odločitev za selitev iz trenutne nepremičnine kot starejši. Še najtežje bi z gotovostjo zatrdili, da si tako mlajša kot starejša populacija ne želita skupnega bivanja v isti nepremičnini.
Ključne besede: mlajši, starejši, nakup, najem
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2568; Prenosov: 127
Celotno besedilo (8,88 MB) |
1655. Analiza individualnih in strukturalnih dejavnikov pri sobivanju mladih (družin) in starševTjaša Klavora, 2017 Opis: Gospodarske, socialne, kulturne, politične, strukturne in demografske spremembe bistveno vplivajo na tradicionalno družino ter na družbene, strukturne in medgeneracijske odnose. Navedeno se kaže tudi v čedalje bolj aktualnem problemu skupnega gospodinjstva oziroma podaljšanega sobivanja mladih družin in staršev. Problem je zato vse pogosteje tematiziran, tako na politični kot raziskovalni ravni. Kdaj bo prišlo do odselitve ter v kakšno stanovanje in življenjsko ureditev bo ta vodila, je odvisno od mnogih osebnih in družbenih okoliščin. Ti dejavniki so po eni strani individualni in segajo na mikroraven, kjer so ključnega pomena posameznikove želje, izbire in viri; po drugi strani so dejavniki strukturalni in na makroravni določajo množico priložnosti in ovir, s katerimi se posamezniki soočajo pri svojih izbirah v nekem okolju. Strukturni dejavniki so značilnosti okolja in pojasnjujejo, zakaj posamezniki v isti družbi sledijo podobnim vzorcem odhoda od doma in zakaj se ti vzorci med državami razlikujejo.
Ključne besede: sobivanje, mlade družine, demografske spremembe, odselitev, samostojnost, odraslost
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2378; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,57 MB) |
1656. Odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora delniške družbe po ZGD-1 + sodna praksaKatjuša Katrašnik, 2017 Opis: Odškodninsko odgovornost članov organov vodenja in nadzora delniške družbe primarno ureja ZGD-1. Poleg omenjenega zakona tovrstno odškodninsko odgovornost urejata tudi OZ in ZFPPIPP-F. Za nastanek odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjene z zakonom določene predpostavke, saj v nasprotnem primeru ne moremo govoriti o odškodninski odgovornosti osebe. Zakon daje možnost tako članom uprave kot članom nadzornega sveta, da se pred morebitno odškodninsko odgovornostjo zavarujejo s sklenitvijo zavarovanja. Jedro diplomskega dela je predvsem ukvarjanje z vprašanjem nastanka odškodninske odgovornosti z možnostjo razbremenitve tovrstne odgovornosti s sklepanjem zavarovanj in zmožnostjo, da upravičenec oziroma oškodovanec uveljavlja odškodninski zahtevek. Skozi sodno prakso sem poskušala prikazati,kakšne so možnosti uspeha aktivno legitimiranih strank, da dejansko pridejo do odškodnine, saj so tovrstni postopki precej zahtevni in dolgotrajni. Diplomsko delo tudi ponazarja, kako pogosto se delniška družba oziroma člani uprave in nadzornega sveta sploh poslužujejo zavarovanj pred odškodninsko odgovornostjo.
Ključne besede: delniška družba, odškodninska odgovornost, ZGD-1, ZFPPIPP-F, zavarovanje pred odškodninsko odgovornostjo, odškodnina
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3758; Prenosov: 260
Celotno besedilo (726,85 KB) |
1657. Dostopnost do orožja v Sloveniji in ZDA ter povezanost s strelskimi napadi posameznikovKatja Jereb, 2017 Opis: V zgodovini je orožje predstavljalo moč, obrambo, nadvlado. To velja še danes. Mnogo ljudi se z lastništvom orožja počuti varnejše v svojih domovih, zato se v zadnjih letih, predvsem v Združenih državah Amerike, povečuje število kosov orožja na prebivalstvo. S povečevanjem števila množičnih strelskih napadov se, tudi zaradi pompoznega in temeljitega poročanja s strani medijev, povečuje strah med ljudmi, saj jelahko sleherni prebivalec naslednja žrtev takšnega dogodka. Cilj mnogih množičnih strelcev temelji tudi na "nesmrtnosti", ki jo s tovrstnim dogodkom pridobijo, saj se pravzaprav zapiše v zgodovino in se ga ljudje še dolgo spominjajo, čeprav na negativen način. Slovenija sicer še ne sodi med države, kjer bi se zgodil kakšen množični strelski napad, se pa v zadnjih letih vsake toliko vseeno pojavi kakšen primer t.i. razširjenega samomora, pri katerem ni sorodstvene vezi med storilcem in žrtvijo. To področje je v Sloveniji še dokaj malo raziskano. V večini primerov, če ne v vseh, gre za močno psihološko breme, ki sili storilca v to dejanje, saj ta ne vidi drugega izhoda. Počuti se izigranega, manjvrednega, ponižanega, za svoje materialno/zdravstveno stanje pa krivi druge. Ali pri vsem tem odigra ključno vlogo zakonodaja glede orožja? Ali bi ostrejša zakonodaja zmanjšala število množičnih morilskih streljanj oz. razširjenih samomorov? Treba se je namreč zavedati, da množični strelskih pohodi niso nekaj novega. Nezanemarljivo pa je tudi dejstvo o ilegalnem orožju, ki je dostopno na trgu.
Ključne besede: množični morilski napadi, razširjeni samomori, 2. amandma
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2718; Prenosov: 181
Celotno besedilo (904,01 KB) |
1658. Izzivi uresničevanja pravice do izobraževanja v EvropiAna Janičijević, 2017 Opis: Pravica do izobraževanja je ena temeljnih človekovih pravic, ki jo kot takšno priznavajo številni nacionalni, regionalni in mednarodni pravni dokumenti, njeno uresničevanje pa spodbujajo in nadzorujejo številne pomembne mednarodne organizacije ter civilna družba. Magistrsko delo si prizadeva s celostnim pristopom obširno in natančno preučiti pravico do izobraževanja, tako iz pravno-teoretičnega kot praktičnega vidika, pri čemer se v geografskem smislu o meji in osredotoči na države Evrope. Prvi -teoretični del magistrske naloge opredeli pojem,vsebino in pomen pravice do izobraževanja, njene najpomembnejše regionalne in mednarodne pravne vire ter delo mednarodnih organizacij na tem področju. V drugem - praktičnem del upa magistrska naloga prek konkretnih primerov izpostavi izzive in težave, s katerimi se evropske države soočajo pri uresničevanju pravice do izobraževanja v praksi, pri čemer podrobneje preuči področja obveznosti primarnega izobraževanja, financiranja in privatizacije izobraževanja, pravic staršev v zvezi z izobraževanjem njihovih otrok in pravic posameznih ranljivih skupin (invalidov, Romov, narodnih in jezikovnih manjšin ter beguncev) na področju izobraževanja. Vse ugotovitve so v zaključku strnjene v sklepno misel o tem, kako vestno in učinkovito se v Evropi uresničuje pravica do izobraževanja in kaj evropskim državam pri tem predstavlja poseben izziv.
Ključne besede: pravica do izobraževanja, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, invalidi, manjšine, begunci
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3306; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,82 MB) |
1659. Problematika odkrivanja in preiskovanja bagatelne kriminaliteteJanez Jecl, 2016 Opis: V magistrski nalogi so predstavljeni osnovni pojmi in postopki pri odkrivanju ter preiskovanju t. i. bagatelne kriminalitete. Posebej so predstavljeni določeni instituti v kazenskem materialnem pravu ter v kazenskem procesnem pravu, podrobneje pa so opisani institut dejanja majhnega pomena kot tudi procesno pravni izbirni mehanizmi. Podanih je tudi precej statističnih podatkov glede obravnave in preiskave bagatelne kriminalitete, pri čemer je ugotovljeno, da državna tožilstva tovrstnih statističnih podatkov ne vodijo. Državna tožilstva v Republiki Sloveniji problematiko bagatelne kriminalitete omenjajo v svojih letnih poročilih, in sicer le deloma opisno. Tako je nemogoče primerjati statistične podatke obravnave bagatelne kriminalitete, ki jih vodijo državna tožilstva, s tistimi podatki, ki jih vodi policija. Odkrivanje in preiskovanje bagatelne kriminalitete je otežkočeno zaradi določene pravne nedorečenosti predvsem v kazenskem materialnem pravu. Nadalje je mogoče ugotoviti, da je preiskovanje bagatelne kriminalitete oteženo zaradi odsotnosti usmerjanja državnih tožilcev, kar bi se dalo izboljšati. V zaključku naloge podajam določene predloge za izboljšave in svoje poglede na problematiko preiskovanja bagatelne kriminalitete.
Ključne besede: bagatelna kriminaliteta, odkrivanje, preiskovanje, pregon, varnost, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2584; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,46 MB) |
1660. Ideje jugoslovanske države v teorijah sestavljenje države v obdobju 1900-1921Igor Ivašković, 2017 Ključne besede: država, federalizem, jugoslovanstvo, novi kurz, trializem, habsburška monarhija, Kraljevina SHS, prvo-decembrski akt, vidovdanska ustava, disertacije
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2809; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,90 MB) |
