11. Razvoj človekovih pravic po 2. svetovni vojni v Evropi in analiza pravice do svobode izražanja : magistrsko deloLina Sadar, 2025, magistrsko delo Opis: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS.
Ključne besede: človekove pravice, Evropska unija, svoboda izražanja, Ustava RS, ESČP
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 281; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,36 MB) |
12. Pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi : magistrsko deloAndreja Čuk Pavkovič, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so obravnavane pravice proizvajalcev fonogramov. Zastavljeni sta bili dve raziskovalni vprašanji: prvič, katere vidike teh pravic je Sodišče Evropske unije (EU) največkrat obravnavalo in ali slovenska sodna praksa sledi njegovim smernicam, ter drugič, ali se pri obravnavi navedene tematike odločitve slovenskih in tujih sodišč razhajajo. Sodna praksa je pokazatelj, kje vsakokratna ureditev potrebuje natančnejšo razlago določb pravnih virov in praks ali pa drugačne rešitve. Zato je namen magistrskega dela raziskati pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi z njihovim razvojem do današnje ureditve. Z zgodovinsko, normativno-dogmatično, deskriptivno, kvalitativno, primerjalno, analitično in sintetično raziskovalno metodo se je raziskalo zgodovino navedenih pravic, preučeni so bili mednarodni, evropski in nacionalni pravni viri, temeljni pojmi, zbrana, analizirana in primerjana je bila tudi sodna praksa. Ugotovljeno je bilo, da je Sodišče EU v svoji sodni praksi na obravnavanem področju največkrat razlagalo pojem »priobčitev javnosti« iz prvega odstavka 3. člena Direktive 2001/29/ES, slovenska sodišča pa sledijo razlagam le-tega ter se nanje v obrazložitvah sklicujejo, v nekaterih primerih pa so podala enako oziroma podobno odločitev kot Sodišče EU že leta pred odločitvijo slednjega. Ugotovljeno je bilo tudi, da so se nacionalna sodišča drugih držav članic EU prav tako v večji meri soočala z vprašanji v zvezi s priobčitvijo javnosti. V primerjavi s sodno prakso slovenskih sodišč je bilo možno ugotoviti tudi razhajanja v odločitvah slovenskih in tujih sodišč. Nadalje se je uporaba »primernega« in »pravičnega« nadomestila v ZASP izkazala za nedosledno, v nekaterih primerih pa niti ne sledi uradnim slovenskim prevodom določb pravnih virov EU, ki so implementirane v ZASP. Pri pregledu literature, pravnih virov in sodne prakse pa se je pokazalo tudi nekaj neenotnosti v mnenjih oziroma stališčih teorije oziroma sodne prakse, kar pomeni odprta vprašanja za nadaljnji razvoj pravic proizvajalcev fonogramov.
Ključne besede: sorodne pravice, proizvajalec fonogramov, fonogram, nadomestilo, sodna praksa, priobčitev javnosti, Sodišče Evropske unije
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 309; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,64 MB) |
13. Projektni management prometne infrastrukture : izgradnja protihrupnih ograj na avtocestah v Republiki SlovenijiMetka Celestina Češnovar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na načine vodenja projektov pri izgradnji avtocestne infrastrukture v RS, pri čemer se dela primerjava s procesi, ki jih opredeljuje knjiga "Project Management Body of Knowledge Guide – Sixth Edition". Kot primer projekta je podan projekt izgradnje protihrupnih ograj, ki se postavljajo na avtocestah v Sloveniji. Glavni cilj je podrobno predstaviti praktično uporabo projektnega managementa na praktičnem primeru ter poudariti ključno vlogo discipline projektnega managementa pri uspešni izvedbi gradbenih projektov v Sloveniji. Raziskava, narejena pri vsebini magistrskega dela, bo preverila hipotezo o vplivu obstoječe zakonodaje na spodbujanje izvajanja infrastrukturnih projektov v skladu z načeli priročnika Project Management Body of Knowledge (PMBOK). S tem ciljem bomo analizirali veljavno zakonodajo, preverili njeno skladnost s standardi PMBOK ter ocenili doslednost in morebitna odstopanja. Metode, uporabljene v raziskavi, vključujejo analizo zakonodaje, primerjavo s standardi PMBOK ter študijo primerov izvedenih infrastrukturnih projektov. Hkrati bomo proučili, ali uporaba omenjenih procesov, zlasti načrtovanje kakovosti, vpliva na izvedbo projekta izgradnje protihrupnih ograj na avtocesti v okviru pričakovanega. Rezultati magistrskega dela potrdijo obe hipotezi in cilji so doseženi. Uporaba projektnega managementa za infrastrukturni projekt poveča učinkovitost na vseh ravneh ter omogoča boljše vodenje projektov, rezultati pa lahko pripomorejo k povečanju pomena implementacije teh procesov na področju izgradnje infrastrukture in odpirajo možnosti za projektni pristop na tem področju. Magistrsko delo lahko služi kot vodič za podobne primere pri izgradnji državne infrastrukture, saj so procesi in zakonodaja podobni in omogočajo izvedbo drugih projektov z nekaterimi prilagoditvami.
Ključne besede: projektni management, prometna infrastruktura, protihrupne ograje, projektno vodenje, tveganja, stroški
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 392; Prenosov: 16
Celotno besedilo (4,23 MB) |
14. Reševanje naraščajočega obsega tekstilnih odpadkov v Evropski uniji : magistrsko deloElvira Nemanič, 2025, magistrsko delo Opis: Tekstilna industrija, s poudarkom na industriji hitre mode, je ena večjih onesnaževalcev na svetu. Ker je področje tekstilne industrije zelo obsežno in zakonodajni okvir zelo širok, se v magistrskem delu osredotočam na tekstilne odpadke, in sicer kako EU rešuje težave naraščajočega obsega odpadkov. Potrošnja tekstilnih izdelkov ima dva glavna vidika, ki vplivata na okolje: porabljanje naravnih virov ter onesnaževanje in kopičenje odpadkov, ki nastanejo tako med proizvodno fazo kot med potrošnjo izdelkov. V okviru Evropskega zelenega dogovora in Novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo si je EU zadala cilj prehoda na trajnostno in krožno tekstilno industrijo, ki služi kot izhodišče za nastajajoče uredbe in direktive, ki se postopoma vpeljujejo na področju tekstila. V magistrskem delu analiziram učinkovitost zakonodaje pri doseganju zastavljenih ciljev. V zaključku ugotavljam, da ni ene same rešitve, ki bi preprečila nastajanje ogromnih količin zavrženega tekstila, ampak je potrebna celostna obravnava problematike in regulacija področja od zasnove izdelka do končnega ravnanja s tekstilnimi odpadki, pri čemer bi bilo treba večji poudarek nameniti zmanjšanju obsega proizvodnje ter večjemu ozaveščanju potrošnikov, saj imata največji vpliv na generiranje odpadkov.
Ključne besede: tekstilni odpadki, ločeno zbiranje tekstila, razširjena odgovornost proizvajalca, Okvirna direktiva o odpadkih
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 354; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,15 MB) |
15. Ustavna ureditev BiH in vprašanje pristojnosti entitet : magistrsko deloUroš Vukosavljević, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se v času širše mednarodne krize in približajoče se tridesete obletnice mirovnega sporazuma, ki je končal vojno zaradi ponovne oziroma večne aktualnosti teme spreminjanja državnih meja na Balkanu, ukvarja z Bosno in Hercegovino kot samostojno, a kompleksno in na geopolitične premike občutljivo državo. Delo s pregledom zgodovinskega razvoja in veljavnega prava ugotavlja temeljne značilnosti ustavnega sistema države in obliko državne ureditve. Pri določanju državne ureditve je ključno vprašanje notranjih odnosov v državi in vprašanje pristojnosti med relevantnimi subjekti. Raziskava se v večjem delu, razen kjer je to res nujno potrebno za razumevanje in kontekst, izogiba obravnavanju oboroženega konflikta, ki bi zahteval samostojno obravnavo, temveč se posveča predvsem ustavni ureditvi oziroma predvojnim in povojnim družbenim dogovorom treh bosansko-hercegovskih konstitutivnih narodov. V magistrskem delu so bile za prikaz ustavnega razvoja in njegovih značilnosti uporabljene naslednje metode, in sicer kompilacijska, sistematična zgodovinska in deskriptivna metoda. Z analitično, normativno-dogmatično in sociološko metodo pa delo skuša dognati resničen namen ustavodajalca in družbeni odnos do takšnega družbenega/državnega dogovora, ki je posledica mednarodnega mirovnega sporazuma. V nalogi je bilo ugotovljeno, da je Bosna in Hercegovina federacija s konfederalnimi elementi in je v veliki meri odvisna od mednarodne skupnosti, kot enotna država pa ima prihodnost zgolj ob upoštevanju načela konstitutivnosti, in sicer pod pogojem, da se opusti želja po prisilni unitarizaciji. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da entiteti, po tem ko pristojnosti preneseta na zvezno raven, ne moreta enostransko razveljaviti zvezne zakonodaje in pristojnosti prenesti nazaj na entitetsko raven po postopkih za sprejemanje entitetske zakonodaje.
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, Dayton, ustava, entitete, pristojnosti
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 360; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,98 MB) |
16. Reforma sistema migracij in mednarodne zaščite v Evropski uniji : magistrsko deloNina Leben, 2025, magistrsko delo Opis: V današnjem času si je težko predstavljati svet brez človekovih pravic in temeljnih svoboščin, a temu ni bilo vedno tako. Gre za temeljna pravna načela tako EU, kot tudi vsake sodobne države danes. Kršitve, kot so se dogajale med II. svetovno vojno, so razlog, da imamo danes vrsto mednarodnih dokumentov, ki zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic. Trdimo lahko, da je ravno II. svetovna vojna podlaga za sprejetje mednarodnega pravnega akta Splošne deklaracije človekovih pravic in posledično vseh nadaljnjih kodifikacij z dotičnega področja. Sprejetje Deklaracije nedvomno predstavlja bolj usklajeno ter organizirano borbo za človekove pravice. Človekove pravice so danes univerzalne in pripadajo vsakomur, ne glede na osebnostne okoliščine. To dejstvo je sicer znano slehernemu posamezniku, a kljub temu v praksi še vedno prihaja do kršitev le-teh. Ena izmed značilnosti človekovih pravic je tudi v tem, kakšna je obveznost države glede njene implementacije in spoštovanja, na tem mestu govorimo o pozitivnem in negativnem vidiku človekovih pravic. Človekove pravice danes praviloma niso absolutne. Ena izmed temeljnih konstitutivnih pravic, ki jih mora zagotavljati vsaka demokratična in pravna država, je pravica do svobode izražanja. Gre za pravico, ki je zagotovljena tako na mednarodnopravni ravni, kot tudi na evropski ter nacionalni. Zapisana je v Listini EU in prav tako v Evropski konvenciji za človekove pravice, saj le-ta sodi med najpomembnejše stebre svobodne demokratične družbe. Čeprav sama pravica praviloma ni absolutna, pa ima v sodni praksi pogosto prednost pred drugimi pravicami. Slovenska Ustava se tukaj razlikuje od drugih evropskih ustav, saj ureja dotično pravico v dveh ustavnih določilih, medtem ko večina ustav le-to ureja v enem. Sodna praksa, ki se navezuje na svobodo izražanja je zelo pestra, saj v praksi še vedno prihaja do kršitev in zlorab pravice, tako da je obravnavana tema magistrskega dela tudi pregled pilotnih in aktualnih sodb tako ESČP kot USRS.
Ključne besede: Evropska unija, begunec, mednarodna zaščita, migracije, migrant, reforma
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 376; Prenosov: 22
Celotno besedilo (838,36 KB) |
17. Pravna zaščita otrok pred nasiljem in ukrepi za varstvo koristi otroka v Republiki Sloveniji : magistrsko deloEva Julija Novak, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pravno zaščito otrok pred nasiljem in mehanizme, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo varstvo njihovih koristi. V središču raziskave so zakonodajni okviri, kot so Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik in Zakon o preprečevanju nasilja v družini, pri čemer se delo osredotoča na učinkovitost njihovega izvajanja v praksi. Poleg zakonskih določil so analizirani tudi ključni organi in institucije, kot so centri za socialno delo, policija, sodišča in nevladne organizacije, ter njihov prispevek k zaščiti otrok. Poseben poudarek je namenjen multidisciplinarnemu pristopu, ki povezuje pravne, socialne in psihološke vidike zaščite otrokovih pravic. Raziskava vključuje pregled različnih oblik nasilja nad otroki, kot so fizično, psihično in spolno nasilje ter zanemarjanje, pri čemer analizira tudi sodno prakso in statistične podatke o izvajanju zaščitnih ukrepov. Med ključnimi mehanizmi zaščite so nujni odvzem otroka, začasne odredbe in trajnejši ukrepi, kot so omejitev stikov in odvzem starševske skrbi. Ugotovitve kažejo, da so ukrepi v praksi pogosto sproženi prepozno ali pa niso dovolj učinkoviti pri preprečevanju nadaljnjih zlorab. V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izboljšanje sistema varstva otrok v Sloveniji. Ti vključujejo okrepitev preventivnih ukrepov, izboljšano sodelovanje institucij in boljše usposabljanje strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo z zaščito otrok. Cilj magistrskega dela je opozoriti na obstoječe pomanjkljivosti in podati konkretne rešitve za boljšo zaščito otrok, ki so izpostavljeni nasilju.
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, nasilje nad otroki, Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik, družinsko sodišče, ukrepi za varstvo koristi otroka, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 395; Prenosov: 43
Celotno besedilo (667,43 KB) |
18. Kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja in opravljanje : magistrsko deloArta Ibishi Puhek, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bom podrobneje obravnavala temo inkriminacij e kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je opredeljen a v 179. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ 1). Predmet proučevanja magistrskega dela bo ugotavljanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred malomarnim zdravljenjem ter problem dokazovanja vzročne zveze med malomarnim zdravljenjem in nastankom prepovedane posledice. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki priznava splošno inkriminacijo malomarnega zdravljenja. Določa jo 179. člen KZ 1 z naslovom Malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je uvrščen v poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje kot kazenskopravna zavarovana dobrina. V postopku zdravljenja mora zdravnik postopati z vso potrebno dolžno skrbnostjo in po pravilih medicinske stroke. V nasprotnem primeru, torej v primeru poslabšanja zdravja ali smrti pacienta, ima njegovo ravnanje elemente nedopustnosti. Ko se presoja njegovo ravnanje se uporablja skrbnost dobrega strokovnjaka. Ocenjuje se lahko le takšna skrbnost, ki je bila glede na strokovna merila v konkretnem času mo goča. S kazenskopravnega vidika in medicinske etike me zanima tudi aktualna kriza, ki jo je povzročila pandemija c ovid a 19. Pandemija c ovid a 19 je odprla številna vprašanj a medicinske etike in predstavlja velik izziv pri ugotavljanju domnevne kršitve v pro cesu zdravljenja s strani zdravnikov in zdravstvenih delavcev. V eksperimentalnem delu bodo predstavljeni pridobljeni podatki z raziskave, ki bo opravljena z intervjujem, kjer bodo odgovarjali izbrani zdravniki in drugi zdravstveni delavci. Skozi magistrsk o delo me bo vodilo vprašanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred protipravnimi ravnanji zdravnikov in drugega medinskega osebja ter problematiko sodnega postopka pri dokazovanju malomarnega zdravljenja.
Ključne besede: malomarno zdravljenje, opravljanje zdravilske dejavnosti, dolgi in naporni sodni postopki, sodni izvedenec medicinske stroke, pandemija covida-19, kršitev dolžnosti zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 340; Prenosov: 14
Celotno besedilo (9,89 MB) |
19. Pasti nepremičninske posredniške pogodbe : magistrsko deloAnja Jenko, 2025, magistrsko delo Opis: Osrednja tema magistrskega dela so pasti nepremičninske posredniške pogodbe, kjer se osredotočamo na zakonsko podlago, sodno prakso in na delovanje posrednikov v praksi in skozi to iščemo najbolj pomembne pasti, ki vplivajo na delovanje posrednikov. V delu predstavimo pravno ureditev nepremičninskega posredovanja, razvoj Zakona o nepremičninskem posredovanju, opazovane primere nepremičninskega posredovanja v zadnjem letu ter primere zakonske ureditve in prakse na Hrvaškem, v Nemčiji in v Združenih državah Amerike. Predstavimo zahteve za delovanje posrednikov na trgu in postopek pridobitve licence v praksi ter lastne izkušnje pridobitve licence, ki jih povežemo z lastnim mnenjem o možnostih samostojnega opravljanja posredovanja po pridobitvi licence. Podrobno pregledamo tudi zavarovanje odgovornosti posrednikov in nadzor inšpektorata nad delovanjem posrednikov, kot tudi potrebo po vključitvi drugih strokovnjakov v procesu posredovanja nepremičnin. Skozi pregled zakona in sodne prakse izpostavimo glavne pasti posredniške pogodbe, ki se navezujejo na plačilo posrednika kot provizija ali upravičenost do plačila dodatnih stroškov, določbe o upravičenosti do plačila posrednika, ki so motivacija za delovanje posrednika ali naročnika ter zakonske določbe glede obveznosti posrednika in namen teh določb. V magistrskem delu izpostavimo slabe določbe zakona, sodne prakse in delovanja posrednikov na trgu ter na podlagi primerov ureditve posredovanja v tujini podamo predloge za izboljšavo. Ključne možnosti izboljšanja delovanja vidimo v celoviti obravnavi spremembe zakonodaje, povečanem nadzoru posredovanja investitorjev, povečanem nadzoru nad splošnimi pogoji nepremičninskih družb in obveščanju naročnikov in tretjih oseb o pomembni vsebini posredniških pogodb.
Ključne besede: posredniška pogodba, nepremičnine, pravna ureditev, opravljanje dejavnosti, nadzor, pasti posredniške pogodbe, provizija, upravičenost do plačila, zastopanje
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 285; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,36 MB) |
20. Razvoj ustavnosti v Republiki Albaniji : magistrsko deloAdrian Maliqi, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Razvoj ustavnosti v Republiki Albaniji bo predstavilo ustave v tej državi od njenega nastanka, tj. leta 1912. V delu bo predstavljeno tudi bogato obče pravo, kjer bo poudarek na treh zakonikih, od katerih dva nosita ime po dveh albanskih herojih, in sicer Lekë Dukagjiniju in Gjergj Kastriotiju Skenderbegu. Sprva bo predstavljeno obče pravo, nato pa bo delo predstavilo ustave v obdobju od nastanka države in vse do konca druge svetovne vojne. Videli bomo, da je Albanija v tem času imela kar štiri ustave, pri čemer je bila prva plod mednarodnih sil. Nadalje bo delo predstavilo obdobje po drugi svetovni vojni, ko na oblast pride Enver Hoxha in z njim komunizem. V tem obdobju je Albanija imela tri ustave, pri čemer je bila zadnja iz leta 1976 najbolj rigorozna. Po padcu komunizma se je nato soočala z novimi izzivi, kateri ji do tedaj niso bili znani, saj je več kot 40 let preživela v izolaciji, odrezana od sveta. V začetku ’90 let sprejme ustavni zakon, ki je bil v veljavi do leta 1998, ko je bila sprejeta ustava. Delo bo predstavilo ta ustavni zakon in odločbe Ustavnega sodišča v tem času, tj. od 1992 do 1996. Slednje z namenom, da vidimo, kako so tedaj razmišljali ustavni sodniki. Nadalje bo delo predstavilo ustavo iz leta 1998 in pa zelo zanimivo ter odmevno reformo pravosodja iz leta 2015, ki je bila zahtevana s strani EU kot pogoj za začetek pristopnih pogajanj.
Ključne besede: Albanija, ustava, obče pravo, Enver Hoxha, komunizem, demokracija
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 283; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,63 MB) |
