21. Individualizacija kazenskih sankcij z vidika namena kaznovanja : magistrsko deloSara Simončič, 2024, magistrsko delo Opis: Ko sodišče spozna, da je storilec storil kaznivo dejanje, mora zoper njega ustrezno ukrepati. Klasična reakcija na kriminaliteto je kaznovanje, ki v sodobnem času in pravni državi temelji na individualizaciji kazenskih sankcij. To pomeni, da se mora kazenska sankcija v vsakem posameznem primeru prilagoditi teži kaznivega dejanja in osebnosti storilca. Slovenski kazenski zakonik pozna več vrst kazenskih sankcij, ki so razpisane v razponih, in številne druge institute, ki omogočajo uresničevanje individualizacije tudi v praksi. Sodnik mora v konkretnem primeru presojati, katera kazenska sankcija je najbolj primerna in v kakšni višini. Ker ima sodnik določeno stopnjo diskrecije pri odločanju, je bistveno, da ne sledi lastnim prepričanjem, ampak da ga pri odločitvah vodi namen kaznovanja, ki mora biti jasno opredeljen in predstavlja glavno vodilo pri delu sodišč ter vseh drugih pravosodnih organov, ki morajo zasledovati enake cilje. Skozi zgodovino sta se kaznovanje in namen kaznovanja spreminjala. Tako danes poznamo veliko bolj humane kazenske sankcije, pri katerih naj bi bilo glavno vodilo ponovna reintegracija storilcev kaznivih dejanj v družbo. Določba o namenu kaznovanja je bila ponovno vključena v Kazenski zakonik šele leta 2017. Namen kaznovanja je pomemben z vidika kaznovalne politike, ki je odvisna tudi od usmeritve sodišč. Številne države se danes soočajo s kaznovalnim populizmom, kar pomeni zaostrovanje kazenskih sankcij, večjo uporabo zaporne kazni in posledično prezasedenost zaporov.
Ključne besede: individualizacija kazenskih sankcij, namen kaznovanja, kazenske sankcije, olajševalne in obteževalne okoliščine, rehabilitacija, kaznovalna politika
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 365; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
22. Instituti zavarovanja pravic solastnikov na nepremičninah : magistrsko deloMatej Nučič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava institute s področja stvarnega in obligacijskega prava v povezavi s problematiko (prepogostih) solastniških sporih na nepremičninah, ki so bile zgrajene v nekdanji družbeni ureditvi in dandanes v večini primerov predstavljajo dom širši družinski skupnosti, ne zgolj posamezniku. Iz navedenega izhaja nastanek solastnine, ki je opredeljena kot »posebna oblika lastnine, ki pomeni pravno oblast več oseb na nerazdeljeni stvari, pri čemer vsakemu od solastnikov pripada delež, določen v sorazmerju s celoto. Namen magistrskega dela je ponuditi oporo vsem solastnikom, ki imajo željo po sporazumnem reševanju in uravnoteženju interesov vseh solastnikov. Predstavljeni so širši aspekti in prednosti, ki jih predstavlja sporazumna fizična delitev solastnine na nepremičninah. Posluževanje po pravnih institutih v pravdnem postopku s strani solastnikov nepremičnin, namreč predstavljajo tveganje dolgotrajnih in dragih sodnih postopkov, kjer uspeh posameznega solastnika ni v naprej gotov. Slednjim se je z uporabo in poznavanjem ustreznih institutov moč izogniti, saj instituti zavarovanja pravic vsem prava veščim solastnikom omogočajo enakopravne možnosti uspeha pri delitvi solastnine na nepremičninah zlasti, ko obstaja soglasje med solastniki. Osredotočenost magistrskega dela je orientirana v iskanju in predstavitev institutov, s katerimi je mogoče na sporazumen način rešiti primarno fizično delitev solastniških nepremičnin v Republiki Sloveniji. Poleg navedenega so z interdisciplinarnim presekom analize ob uporabi induktivne, deduktivne ter znanstveno raziskovalne metode sinteze pri preučevanju strokovne literature, uporabljene še komparativna ter empirična znanstveno raziskovalna metoda pri preučevanju relevantne sodne prakse. Analizirani in po praktični uporabnosti so koncizno predstavljeni instituti, ki vsem prava veščim solastnikom na sporazumen način omogočajo enakopravne možnosti uspeha pri delitvi solastnine na nepremičninah.
Ključne besede: solastnina, mirno reševanje sporov, instituti, nepravdni postopek, delitev, prenehanje, sodišče, zemljiška knjiga
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 379; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,27 MB) |
23. Kodeks sodniške etike : diplomsko deloAnita Logar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava Kodeks sodniške etike. Namen dela je pregled etičnih zapovedi, po katerih se ravnajo sodniki in so zapisane v Kodeksu sodniške etike. Za primerjavo, kako Kodeks sodniške etike živi v vsakdanjem delu in življenju sodnikov v njihovem poklicnem in zasebnem življenju, so navedena načelna mnenja Komisije za etiko in integriteto. Načelna mnenja so povezana s primeri iz odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice in z določbami Ustave Republike Slovenije. Pri vsakem načelnem mnenju so navedeni odzivi medijev, če je zadeva prišla v javnost in se je o njej pisalo v medijih. Z analitično metodo načelnih mnenj Komisije za etiko in integriteto v letih od 2015 do 2024 je bilo raziskano, da je Komisija za etiko in integriteto izdala 26 načelnih mnenj in štiri smernice za ravnanje sodnikov. V 15 obravnavanih primerih ravnanje sodnika ni bilo v skladu z načeli, zapisanimi v Kodeksu sodniške etike, v 11 obravnavanih primerih pa je Komisija za etiko in integriteto ugotovila, da bi ravnanje sodnika poseglo v posamezno načelo. Ravnanje sodnika najpogosteje ni bilo v sladu z načeloma IX (odnos) in X (ugled). To diplomsko delo bo doprineslo k lažjemu razumevanju Kodeksa sodniške etike in z njim povezane funkcije sodnika v vsakdanjem življenju in delu. Etika je veda, ki usmerja človekovo vedenje v družbi, zasebnem in poslovnem življenju. Določa, kaj je prav in kaj narobe, ter se prilagaja geografskim in situacijskim spremembam, obenem je osebno prepričanje, ki ga pridobimo skozi vzgojo in izobraževanje ter ga nadgrajujemo skozi življenje. Etika se razlikuje od prava, saj je bolj prožna in emocionalna, medtem ko pravo temelji na razumskih pravilih. Etika se spreminja glede na kulturne in verske norme različnih družb, zato je pomembno razumeti etična pravila drugih kultur. Pomembna je tudi v različnih poklicih, kjer se povezuje z integriteto, spoštovanjem in odgovornostjo. Posebej pomembna je za sodnike, ki morajo delovati v skladu z etičnimi načeli, da zagotavljajo pravičnost in človečnost v svojih odločitvah.
Ključne besede: etika, sodniška etika, kodeks sodniške etike, sodnik, Komisija za etiko in integriteto, načelno mnenje, smernice
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 364; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,28 MB) |
24. Zakonodajne pristojnosti predsednika Republike Slovenije : magistrsko deloEdita Beganović, 2024, magistrsko delo Opis: Predsednik republike je v Sloveniji formalno šef države, kar bi za nepoučenega zlahka pomenilo, da odloča o vsem ali vsaj o večini zadev, pomembnih za državo. Toda v Sloveniji velja načelo delitve oblasti, kar pomeni, da se oblast deli na tri veje: zakonodajno, sodno in izvršilno. Vse tri se izvajajo neodvisno druga od druge, a se med seboj bolj ali manj učinkovito omejujejo in nadzorujejo s pomočjo mehanizmov zavor in ravnovesij. Zakonodajna pristojnost je v Sloveniji rezervirana predvsem za državni zbor, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni neposredno s strani državljanov. Načelo delitve oblasti pa ni strogo ločeno. Tako ima predsednik republike poleg svojih klasičnih pristojnosti, kot sta predstavljanje države in vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami, pristojnosti tako na izvršilnem področju kot na zakonodajnem področju. V okviru zakonodajnih pristojnosti lahko izreče mnenje o posameznem zakonskem vprašanju, razglaša zakone, razpiše volitve v državni zbor, ga skliče ali razpusti, državnemu zboru v izvolitev predlaga sodnike ustavnega sodišča, pet članov sodnega sveta, varuha človekovih pravic, v imenovanje pa jim predlaga guvernerja, viceguvernerje, člane računskega sodišča in pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja. Magistrska naloga poleg zakonodajnih pristojnosti predsednika Republike Slovenije analizira tudi zakonodajne pristojnosti predsednikov Italije, Nemčije, Ukrajine, Egipta, Južne Afrike, Turčije, Kitajske in Brazilije.
Ključne besede: predsednik republike, zakonodajna pristojnost, zakonodaja, ustava, parlament
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 444; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,14 MB) |
25. Pravni in socialni položaj ujgurske manjšine : magistrsko deloŽan Brecelj, 2024, magistrsko delo Opis: Ujguri so kot etnična populacija turškega izvora z bogato kulturno tradicijo in edinstvenim načinom življenja pomemben del svetovne kulturne dediščine. Kljub temu se je skozi zgodovino ta manjšina pogosto znašla v središču burnih političnih in družbenih konfliktov, v katerih se je že večkrat morala boriti celo za svoj obstanek. Na žalost so Ujguri tudi danes izpostavljeni številnim težavam, ki so povezane s temi preteklimi konflikti. Največjo grožnjo za ujgursko manjšino tako iz pravnega kot socialnega vidika predstavlja Ljudska republika Kitajska, ki z namenom ohranjanja stabilnosti in nadzora nad njihovo domorodno regijo Xinjiang temeljito posega v njihove pravice in kakovost življenja. Ker je geopolitični vpliv Kitajske na mednarodni ravni vedno večji, jih je njihov boj za pridobitev dejanske politične avtonomije privedel do določene stopnje družbene marginalizacije v skoraj vseh drugih državah, v katerih prebivajo. Številne države, s katerimi si Ujguri delijo zgodovinske in kulturne vezi, so trenutno vzpostavile pomembne politične in gospodarske vezi s Kitajsko, kar negativno vpliva na odnose med temi državami in Ujguri. To magistrsko delo poskuša oceniti, kakšno je trenutno stanje v večjih ujgurskih skupnostih po svetu, predvsem z vidika spoštovanja temeljnih človekovih pravic in zagotavljanja učinkovite zaščite in podpore ranljivim etničnim manjšinam. Posledično so tudi poudarjene največje težave, ki Ujgurom preprečujejo, da bi se učinkovito integrirali v družbo ter uživali vse tiste pravice, ki bi jim na podlagi mednarodnega prava temeljnih človekovih pravic morale pripadati. Nazadnje se poskušajo analizirati tudi potencialni ukrepi in pravni pristopi za odpravo teh problemov.
Ključne besede: Ujguri, človekove pravice, Xinjiang, kulturni genocid, avtonomija, preganjanje, Srednja Azija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 481; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,97 MB) |
26. Vrednost nepremičnine : perspektiva nepremičninskih posrednikovSandra Kostrešević, 2024, magistrsko delo Opis: Vrednotenje nepremičnin je kompleksen proces, ki vključuje določanje tržne in drugih vrednosti nepremičnine na podlagi različnih dejavnikov. Za doseganje čim točnejših vrednosti je potrebno izbiro načina vrednotenja prilagoditi posebnim značilnostim nepremičnine. V magistrskem delu smo opisali tri načine vrednotenja, in sicer način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način in nabavnovrednostni način. Formalne ocene vrednosti za namene zavarovanja posojil, obdavčevanja, poslovnih odločitev in podobno podajajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti in sodni cenilci. Neformalne ocene pa podajajo tudi nepremičninski posredniki, in sicer za svoje naročitelje v poslih posredovanja. Namen tega magistrskega dela je bil preučiti, kakšna je njihova perspektiva na vrednost nepremičnine z osredotočanjem na kozmetične in gradbene prenove, strateško določanje cene, načine njihovega ocenjevanja nepremičnin, hkrati pa raziskati, kakšna je njihova vloga v celotnem postopku. Nepremičninski posrednik ima ključno vlogo pri vrednotenju nepremičnin, ker s svojim znanjem in izkušnjami pomaga določiti ustrezno ceno, ki bo privabila kupce in hkrati zagotavlja pravičen izid in zakonitost prodaje. Uporablja svoje strokovno znanje o trgu, trendih in vrednotenju nepremičnin, da optimizira strategijo prodaje. Poleg tega pomaga pri strategijah oglaševanja in pogajanjih, kar lahko vpliva na končno ceno in čas prodaje nepremičnine. Raziskava, ki smo jo izvedli s kvantitativno metodo anketiranja, je pokazala, da se lahko vpliv prenov razlikuje v učinkovitosti pri zvišanju tržne vrednosti glede na vrsto in obseg opravljenih del. Kot bolj donosne so se izkazale kozmetične prenove, na splošno pa nepremičninski posredniki ocenjujejo, da ni pozitivne korelacije med prenovami in višjo tržno vrednostjo glede na strošek prenove. Prav tako je bilo ugotovljeno, da igra začetna oglaševana cena pomembno vlogo pri uspehu prodaje. Napačno določena cena lahko vodi do dolgotrajnega iskanja kupca ali do nižje končne prodajne cene. Nepremičninski posredniki pa se strinjajo, da lahko s svojo vpletenostjo pri prodaji nepremičnine dosežejo višjo tržno vrednost, kot bi jo lastniki sami, stranke pa z njimi sodelujejo zaradi prepričanja, da da bo proces potekal bolj gladko in zakonito, ker cenijo njihovo strokovno znanje in izkušnje.
Ključne besede: vrednotenje nepremičnin, nepremičninski posrednik, nepremičnina, tržna vrednost, prenove, oglaševana cena, nepremičninsko posredovanje, strategija oglaševanja
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 484; Prenosov: 20
Celotno besedilo (4,08 MB) |
27. Sovraštvo kot družbeni in pravni problem : magistrsko deloNina Najdenov, 2024, magistrsko delo Opis: Zločin iz sovraštva je kaznivo dejanje storjeno na temelju predsodka do določenega posameznika ali skupine ljudi na osnovi rase, etnične pripadnosti, verskega prepričanja, spola, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali kakšne druge osebne okoliščine. Značilnost tovrstnih kaznivih dejanj je v tem, da ne prizadenejo le neposrednih žrtev, temveč imajo širše družbene posledice, saj v družbi poglabljajo razlike in ustvarjajo nestrpno okolje. Sovraštvo ima neposredno povezavo s socialno identiteto in predsodki, katerih glavni kognitivni gradniki so stereotipi. Koncept zločina iz sovraštva tako predstavlja kompleksen pojav, ki terja poglobljen in celosten pristop, še zlasti v medsebojnem prepletanju psihološkega in pravnega konteksta. V začetku leta 2023 je novela KZ-1J v slovensko kazensko zakonodajo uvedla zločin iz sovraštva v kontekstu obteževalnih okoliščin. Namen magistrskega dela je zato bralcu predstaviti tematiko sovraštva v pravu, s poudarkom zlasti na konceptu zločina iz sovraštva, pred tem pa tudi teoretično opredeliti sovraštvo v kontekstu psihologije. Osnovni cilj je na temelju obstoječe literature obravnavati oz. podrobno analizirati pravno ureditev zločina iz sovraštva tako na nacionalni kot tudi tuji pravni ravni. Zakonska ureditev, praksa kaznovanja, zaščita žrtev in določitev obsega varovanja osebnih okoliščin se med državami razlikuje, kar ovira univerzalno pridobljene podatke in v splošnem otežuje celovit pristop k reševanju problematike zločina iz sovraštva. Ključne ugotovitve kažejo, da je ureditev zločina iz sovraštva raznolika in da pomanjkanje poenotenih mehanizmov za njihovo obravnavo predstavlja poglavitne ovire pri učinkovitem preprečevanju in sankcioniranju tovrstnih kaznivih dejanj. Nova ureditev v slovenskem pravu še nima izoblikovane sodne prakse, kar prinaša številne izzive tako teoretikom kot tudi pravnim strokovnjakom. Zato bo to magistrsko delo prispevalo k splošnemu razumevanju zločina iz sovraštva in posledično tudi k ozaveščanju o tovrstnih zločinih z namenom konstruiranja bolj strpne družbe.
Ključne besede: zločin iz sovraštva, novela KZ-1J, 49. člen KZ-1, diskriminacija, enakopravnost, predsodek, obteževalna okoliščina
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 410; Prenosov: 14
Celotno besedilo (4,67 MB) |
28. Omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika : magistrsko deloMaša Rojc, 2024, magistrsko delo Opis: Zakonodaja je skozi leta z namenom preprečiti zlorabe in nepoštene poslovne prakse ter zagotoviti dobro delujoče gospodarstvo razvila mehanizme omejitev. ZGD-1 v 10a. členu določa omejitve za ustanavljanje družb, podjetij in pridobivanje statusa družbenika, ki služijo kot varovalo za zagotavljanje transparentnosti poslovnega okolja ter preprečujejo vstop oseb, ki ne izpolnjujejo predpisanih standardov. V delu so bile uporabljene metode analize pravnih virov, študija primerov in primerjalne analize, ki so omogočile celovito razumevanje omejitev. Namen je bil preučiti, kako omejitve vplivajo na pravno varnost in poslovno okolje ter ali predstavljajo ovire za podjetništvo. Cilji so bili identificirati ključne izzive ter predlagati rešitve za izboljšanje enotnosti pri ustanavljanju. Ugotovitve kažejo, da člen učinkovito preprečuje ustanavljanje družb s strani oseb z neprimerno poslovno zgodovino, kar prispeva k večji integriteti in zaupanju v poslovno okolje, vendar lahko stroge omejitve predstavljajo ovire za podjetniško dejavnost, zlasti za tujce, ki morajo pridobiti in legalizirati dokumente iz matičnih držav. To pogosto podaljša postopek registracije in oteži vstop na slovenski trg. Notarji in uradni organi se soočajo s težavami pri preverjanju skladnosti zaradi pomanjkanja enotnih mednarodnih standardov in neobstoja primerljivih registrov in evidenc. Izvirnost ugotovitev se kaže v celoviti analizi pravnih omejitev in njihovih praktičnih posledic, kar prispeva k boljšemu razumevanju zakonodajnega okvira in njegovih učinkov. Predlagane rešitve, kot so poenostavitev postopkov in zmanjšanje administrativnih ovir, bi lahko spodbudile podjetniško dejavnost in povečale konkurenčnost slovenskega trga. Hkrati raziskava opozarja na ovire, kot so različne zakonodajne zahteve in pomanjkanje mednarodnih standardov, kar otežuje enotno izvajanje omejitev in preverjanje skladnosti. Omejitve so ključne za zagotavljanje pravne varnosti in preglednosti poslovnega okolja. Medtem ko učinkovito preprečujejo poslovanje neprimernim osebam, prinašajo tudi izzive. Uravnotežen pristop k izvajanju omejitev je ključen za spodbujanje gospodarskega razvoja in privabljanje tujih investicij v Slovenijo.
Ključne besede: omejitve, ustanovitev, gospodarska družba, družbenik, poslovni delež, ustanovitelj, podjetnik
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 437; Prenosov: 16
Celotno besedilo (735,57 KB) |
29. Odvzem otroka : pregled evropske zakonodaje in nacionalnih pristopov z vidika sodb ESČPMaruša Malovič Šprah, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika odvzema otrok staršem v kontekstu sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in njen vpliv na nacionalne zakonodaje v državah članicah Evropske unije. Poseben poudarek je na sorazmernosti ukrepov odvzema otrok in zaščiti pravic otrok ter staršev v teh postopkih. Naloga analizira primere iz držav članic ter sodbe ESČP, ki obravnavajo vprašanja odvzema otrok staršem zaradi različnih razlogov, kot so revščina, domnevna zloraba, invalidnost staršev in drugi družinski pogoji. Osrednji cilj naloge je oceniti učinkovitost in skladnost nacionalnih zakonodaj z evropskimi pravnimi standardi, še posebej v luči 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. V teoretičnem delu so obravnavane ključne sodbe ESČP, kot so Neulinger in Shuruk proti Švici, K. in T. proti Finski, Kutzner proti Nemčiji, Wallová in Walla proti Češki republiki, Saviny proti Ukrajini, A.K. in L. proti Hrvaški ter Hanzelkovi proti Češki republiki. Analizirani so pravni standardi, ki jih je postavilo ESČP, ter njihova implementacija v nacionalne pravne sisteme. V empiričnem delu naloga preučuje skladnost slovenske zakonodaje s sodbami ESČP ter izzive pri izvajanju pravnih jamstev v postopkih odvzema otrok. Ugotovitve kažejo, da je slovenska zakonodaja v veliki meri skladna z evropskimi standardi, vendar se v praksi pojavljajo določeni izzivi, kot so dolgotrajni postopki, pomanjkljivo usklajevanje med socialnimi službami in sodišči ter omejena dostopnost do ustrezne pravne pomoči za starše. Ključni zaključki naloge poudarjajo pomembnost sorazmernosti pri odvzemu otrok in nujnost upoštevanja pravic staršev, še posebej v primerih, ko so razlogi za odvzem otroka povezani s socialno-ekonomskimi težavami ali invalidnostjo staršev. Naloga prav tako izpostavlja potrebo po izboljšavah v usklajevanju postopkov in medinstitucionalnem sodelovanju za zaščito najboljšega interesa otroka.
Ključne besede: odvzem otrok, Evropsko sodišče za človekove pravice, družinsko življenje, 8. člen EKČP, pravice staršev, pravice otrok
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 463; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,62 MB) |
30. Utjecaj klimatskih i geopolitičkih promjena unutar Republike Hrvatske na odluke vlasnika nekretnina : magistrsko deloMaria Pavić, 2024, magistrsko delo Opis: Magistarski rad obrađuje aktualne teme klimatskih i geopolitičkih promjena te istražuje kako tri glavna pokretača energetske tranzicije – politika, tehnološki razvoj i društveni sustav – utječu na to područje u posljednjem desetljeću. Osim toga, rad se oslanja na različitu literaturu koja omogućuje definiranje pojmova i pregled energetskih i klimatskih ciljeva. Rad utvrđuje razinu osviještenosti i stavove ciljne skupine stanovništva o održivom razvoju i tržištu nekretnina. Osim toga, rad kroz rezultate ankete pruža važne informacije o tome koje klimatske promjene najviše zabrinjavaju ljude, koji čimbenici utječu na njihovu zabrinutost i koje mjere i aktivnosti mogu ublažiti te utjecaje. Rad također istražuje kako bi se u budućnosti mogli promijeniti kriteriji za odabir nekretnine i kakav bi utjecaj te promjene mogle imati na način života. Poseban naglasak stavljen je na rezultate ankete provedene u obliku upitnika, koji obrađuje teme klimatskih i geopolitičkih promjena u Republici Hrvatskoj, kao i posljedice bolesti koje uzrokuje koronavirus (COVID-19) i njihov utjecaj na odluke vlasnika nekretnina. Pomoću rezultata ankete ustanovljeno je da postoje razlike u stavovima, svijesti i ponašanjima među različitim dobnim skupinama te da većina ispitanika prepoznaje važnost energetskih i klimatskih politika, ali postoji nedostatak detaljnijeg znanja o specifičnim aspektima tih politika. Također, rezultati pokazuju umjerenu spremnost na ulaganje u energetski štedljivu gradnju i promjenu životnog stila u skladu s klimatskim politikama. Na temelju analize odgovora ispitanika, može se zaključiti da postoji svijest o važnosti energetske učinkovitosti i umjerena spremnost na promjene u skladu s klimatskim politikama, ali je potrebna daljnja edukacija i motivacija javnosti.
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,87 MB) |
