31. Kazenski procesnopravni vidiki obravnave mladoletnih žrtev kaznivih dejanj v Sloveniji : magistrsko deloKatarina Ilijevska, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo oriše in analizira stanje zakonodaje v Sloveniji glede obravnave in zaščite mladoletnih žrtev kaznivih dejanj. Poseben poudarek je namenjen opisu vlog različnih deležnikov, ki so ključni pri zaznavi, prijavi, odkrivanju in pregonu KD na škodo otrok. Kazenska zakonodaja v Sloveniji se je v zadnjih letih pomembno spremenila s sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) in še posebej z Zakonom o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO), ki je v celoti stopil v veljavo 1. 5. 2024, ki omogoča, da se mladoletne žrtve določenih KD, izjemoma pa tudi drugih KD, celostno obravnavajo v prilagojenem okolju v hiši za otroke za potrebe (pred)kazenskega postopka. Na prilagajanje kazensko procesne zakonodaje so pomembno vplivale mednarodne organizacije s svojimi konvencijami in t. i. soft law dokumenti, ki krepijo in ozaveščajo o pomenu varstva otrok žrtev. Pomembno vlogo ima tudi sodna praksa ESČP. Dejstvo, da je Slovenija članica EU, dodatno vpliva na prilagajanje zakonodaje, pri čemer je še posebej pomembna Direktiva 2012/29/EU o pravicah žrtev. V nalogi so predstavljeni predlogi otrok pred sprejemom ZZOKPOHO, njihova (ne)vključenost v zakon in izkušnja zaslišanega otroka v HZO. Ugotavljamo, da imamo ustrezne pravne podlage za zaščito mladoletnih žrtev v kazenskem postopku, vendar so možne izboljšave. Ugotovili smo, da bi naša ureditev lahko bila v večji meri usklajena z Barnahus standardom št. 4. Tudi ureditev glede Službe za podporo oškodovancem je pomanjkljiva in je pomembno, da se ustanovi na vseh sodiščih. Predlagamo tudi vzpostavitev spletne strani in telefonske linije za pomoč žrtvam po zgledu iz ZDA ali Francije. Dejanska zaščita otrok je mogoča le s primernim znanjem in predanostjo vseh vključenih, zato bi morali biti pooblaščenci mladoletnih žrtev posebej specializirani, podobno kot zagovorniki mladoletnih storilcev. Razmisliti bo treba o ustreznem načinu zaščite otrok in zatiranju kaznivih dejanj, povezanih s spletom. V želji po zagotavljanju večje zaščite otrok in zatiranju kriminalitete v njihovo škodo vidimo potrebo tudi po noveliranju dveh členov KZ-1 (173.a in 192. člen). Ključne besede: zaščita otrok, mladoletna žrtev, mladoletna žrtev, forenzični intervju, kazniva dejanja, medvrstniško (spletno) nasilje, (pred)kazenski postopek, policija, tožilstvo, VIZ, Barnahus Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 1763; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,82 MB) |
32. Sodobna diplomacija in diplomatsko komuniciranje : magistrsko deloVika Lisac, 2024, magistrsko delo Opis: Sodobna diplomacija je na stičišču tradicije in inovacij, kar prinaša nove izzive in zahteva prilagoditev obstoječih praks. Tradicionalne diplomatske metode, ki temeljijo na uradnih dokumentih, zaupnih pogovorih in osebnih stikih, so se zdaj znašle v svetu, kjer prevladujejo digitalna orodja in komunikacija v realnem času. Tehnološki napredek in globalizacija sta povečala kompleksnost mednarodnih odnosov, kar terja nove pristope v diplomatskem delovanju. Tehnologija je preoblikovala diplomatsko komunikacijo, saj digitalni mediji omogočajo večjo neposrednost in odprtost. Sodobni diplomati se morajo prilagoditi novim platformam, kot so družbeni mediji in komunikacijski kanali v realnem času. Pri tem morajo najti ravnotežje med hitrostjo teh orodij in ohranjanjem strateške poglobljenosti, ki je značilna za tradicionalno diplomacijo. To vključuje zaščito občutljivih informacij in boj proti dezinformacijam. Sodobna diplomacija vključuje tudi nove akterje, kot so nevladne organizacije in strokovnjaki, ki s svojimi znanji in perspektivami spreminjajo tradicionalne diplomatske metode. Njihovo sodelovanje s tradicionalnimi diplomatskimi akterji odpira nova vprašanja glede avtoritete in vpliva na vloge državnih institucij. Tehnološki napredek prinaša tudi nove izzive, kot so kibernetska varnost, digitalna zasebnost in širjenje dezinformacij. Čeprav je tehnologija spremenila diplomatske prakse, mednarodni pravni okviri niso sledili temu hitremu razvoju. Zato je nujno posodobiti pravne okvire, da bodo odražali realnost sodobne diplomacije in podpirali mednarodne odnose. Diplomacija v 21. stoletju zahteva strategijo, ki združuje tradicionalne diplomatske veščine z digitalnimi orodji. Ključno je, da diplomacija ohrani svoje temeljne vrednote, kot so pogajanja, zaupnost in vzajemno spoštovanje, hkrati pa sprejme inovacije, ki povečujejo njen doseg in vpliv. Le tako bo sodobna diplomacija še naprej učinkovito spodbujala globalni mir, stabilnost in sodelovanje v vedno bolj zapletenem mednarodnem okolju ter ohranila svojo pomembno vlogo pri reševanju globalnih izzivov. Ključne besede: diplomacija, diplomatsko komuniciranje, tehnološki napredek, globalizacija, diplomatski proces, diplomatska služba Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 468; Prenosov: 17
Celotno besedilo (789,95 KB) |
33. Sankcije Evropske unije v primeru ukrajinsko-ruske vojne 2022–2024 : magistrsko deloKarin Kirn, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bo predstavljen že več let trajajoč konflikt med Ukrajino in Rusijo, ki je 24. februarja 2022 prerasel v vojno. Po agresiji nad Ukrajino je Evropska unija uvedla sankcije proti Rusiji, ki so postale pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih. Dogajanje v Ukrajini in Rusiji je aktualna tematika, zato je namen magistrskega dela boljše razumevanje ter analiza sankcij Evropske unije proti Rusiji. Osredotočenost se nanaša na učinke in vpliv sankcij na doseganje ciljev ter odnosov med Evropsko unijo in Rusijo ter geopolitično stabilnostjo v regiji. Namen magistrske naloge je med drugim razjasniti pomen in vlogo sankcij kot instrumenta zunanje politike ter oceniti učinkovi-tost sankcij pri doseganju njihovega cilja. Cilj raziskave je razumeti učinkovitost sankcij proti Rusiji v obdobju od leta 2022 do leta 2024, analizirati preteklo zgodovinsko doga-janje v Rusiji in Ukrajini in preučiti vrste, oblike sankcij ter oceniti njihovo učinkovitost. Pričakuje se, da se bo z vpogledom in analizo učinkovitosti sankcij globje spoznalo, ali so sankcije dosegle svoje učinke in cilje, ter kako so oblikovale dinamiko vojne. Na podlagi teh ugotovitev bo lažje razumeti sankcije kot instrumenta zunanje politike. Ključne besede: Sankcije Evropske unije, ukrajinsko-ruska vojna, mednarodno pravo, zunanja politika, ekonomske sankcije Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 437; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,18 MB) |
34. Pravo kot jezikovna igra : magistrsko deloDragana Savić, 2024, magistrsko delo Opis: Raziskava opredeljuje naravo prava v okviru svoje jezikovne danosti. V tem okviru skuša skozi optiko logične forme pokazati na njeno nesmiselnost v okviru pravne argumentacije in se s tem otresti termina logičnega sledenja znotraj pravnih pisanj. Da bi prodrli v srž nesmiselnosti čiste logične forme v polju prava, se slednjega lotimo skozi ekstenzionalne sisteme logike s posebnim ozirom na Wittgensteinov logični atomizem. Preko teorije slike sledimo (ne)smislu vse do analize pravnega pravila in do odpada Wittgensteina od zgodnjih teorij in prehoda k teoriji jezikovnih iger. V iskanju nepotrebnosti ekstenzionalnih logik v pravu se osredotočimo na analizo Alexyjeve formule teže skozi Łukasiewiczevo optiko večvrednostne logike, pri čemer se nam izkaže ravno nesmisel matematizacije naravnega jezika prava. Slednje pa je ravno namen dela, namreč etabliranje razmerja med pravom in logiko ter obmejitev slednje v polju prava. Logika, če naj pravu koristi, naj ohranja svojo intenzinalnost kot poskus vrnitve k vsebini ter opozarja na relevanco sledenja napram materialni implikaciji. Tak uvid je predvsem koristen sodnim pisanjem, stroki in znanosti, ki naj spreminjata paradigmo in tendirata k vrednotenju prava kot jezikovne igre. Slednja kot samolastni pojav z lastnimi pravili uokvirja javni prostor intersubjektivitete in kot taka omogoča odnos subjekt–objekt. V tem smislu nam šele odkriva subjektiviteto subjekta in skozenj tvori objektivnost. Jezik kot vpetost in pogoj jezikovne igre je tako pogoj resnice oziroma resnica sama, je alethes in logos. Tako se jezik kot izvorna dialektika izkaže kot resnica tu-biti, ki se v svet zarisuje kot družbena pogodba. Teorija kontraktualizma namreč razkriva poslednjo srž našega mirnega soobstoja, ki dopušča ne-identiteto drugega. Delo prepotuje pot od Wittgensteinove zgodnje teorije preko deontike Alexyja k pozni teoriji jezikovnih iger, da bi v končnem postavila resnico jezika in javnega prostora, kot ga razume Habermas. Vseskozi nas spremlja kot rdeča nit jezikovna teorija Novaka, ki jezik razkriva v svoji dialektiki, razumnem razlogovanju v najbolj izvornem starogrškem pojmovanju. Ključne besede: logika, logični atomizem, jezik, jezikovne igre, resnica Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 469; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,28 MB) |
35. Pravice letalskih potnikov v EU in analiza novejše sodne prakse : magistrsko deloTjaša Kužnik, 2024, magistrsko delo Opis: Potovanje z letalom je postalo nepogrešljiv del sodobnega globaliziranega sveta, zaradi česar je zaščita pravic letalskih potnikov bistvenega pomena za zagotavljanje varne in pravične izkušnje vseh uporabnikov letalskih storitev. Pravno varstvo letalskih potnikov, ki spada v širšo kategorijo varstva potrošnikov, vključuje širok nabor pravic in ukrepov, ki letalskim potnikom omogočajo pravično obravnavanje in ustrezno pomoč v primeru nevšečnosti, kot so zamuda leta, odpoved leta, zavrnitev vkrcanja, izguba prtljage in podobno. Evropska unija je na zadevnem področju sprejela številne uredbe in s tem vzpostavila celoten okvir, ki letalskih potnikom zagotavlja pravico do obveščenosti, oskrbe, odškodnine, povračila stroškov ali spremembe poti in številne druge. Ta prizadevanja niso le izraz pravne zaščite, temveč tudi temelj zaupanja potrošnikov v trg in v ponudnike storitev, kar prispeva k stabilnosti in poštenosti evropskega trga kot celote. Na razvoj varstva letalskih potnikov pa je vplivala tudi sodna praksa, ki je sprejete predpise dopolnjevala, razlagala in s tem nepogrešljivo vplivala na pravice letalskih potnikov, kot jih poznamo danes. Sodišče Evropske unije je skozi svoje sodbe pojasnilo številne vidike varstva letalskih potnikov, kot so definicije leta, izrednih razmer, pogoji za upravičenost do odškodnine in podobno, kar je prispevalo k jasnosti, predvidljivosti in enotnosti uveljavljana pravic po celotni Evropski uniji. Ker pa je predmetno področje izredno kompleksno in dinamično je potrebno nenehno spremljanje in preučevanje tudi novejše sodna prakse in njenega doprinosa. Zakonodajni okvir in sodna praksa zagotavljata celovito zaščito letalskih potnikov kot potrošnikov, kar krepi pravno varnost, predvidljivost in njihovo zaupanje v pravni sistem ter v poštenost trga storitve zračnega prometa. Ključne besede: pravice letalskih potnikov, varstvo potrošnikov, letalsko pravo, zavrnitev vkrcanja, odpoved leta, zamuda leta Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 474; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,17 MB) |
36. Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes : magistrsko deloOki Petrov, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes predstavlja zapleteno transformacijo človeške družbe, od religije prek filozofije do tehnologije. Evolucija človeške misli se začne s Sokratovo dialektiko in Platonovo Akademijo, ki jo v srednjem veku pričakata teološko nasprotovanje in inkvizicija. Pojav Kopernikove heliocentrične razlage, Gutenbergovega tiskalnega stroja in učenje Galilea Galileja privedejo do sveta, v katerem Descartes izreče znamenite besede »cogito ergo sum« ter obrne filozofsko smer nazaj k človeku. Tam ga dočaka usodni Immanuel Kant, katerega učenje naznani prihod nihilizma – prihod Nietzscheja, ki svojo destruktivno misel preda M. Heideggerju in odnosu človeka do tehnike, da bi po njem končali pri Baudrillardu in matrici ničnosti. Akademska svoboda se znotraj te evolucije pojavi na samem začetku pri Sokratu in Platonu ter se skozi čas »ohranja« pri posamičnih znanstvenikih. Šele s Humboldtovo ustanovitvijo moderne univerze v Berlinu leta 1809 lahko začnemo govoriti o akademski svobodi v sodobnem pomenu besede. Univerze postanejo središča razvoja umetnosti in znanosti, vendar se pravna zaščita akademske svobode tako v Evropi kot ZDA pojavi sorazmerno pozno. Pojem akademske svobode še danes večinoma ni izrecno omenjen v ustavah držav, medtem ko so področni zakoni, v katerih se opredeljuje akademska svoboda, nemalokrat tarča strokovnih kritik. Danes je akademska svoboda v svetu zelo različno zaščitena. In tukaj ne gre le za formalne, ampak tudi vsebinske razlike. Znotraj akademske svobode se ne nahajata le svoboda raziskovanja in poučevanja, ampak tudi avtonomija univerze, družbena odgovornost in tisto, brez česar akademske svobode ne bi bilo: svoboda izražanja, združevanja, govora. Trend zmanjševanja akademske svobode je danes opazen v številnih državah. Digitalizacija šolstva ob tem predstavlja nove izzive akademski svobodi, kjer se kitajski model tehnološke diktature zaenkrat razvija brez zaznavne alternative zahodnega sveta. Razvoj pametnih mest zahteva digitalno preobrazbo družbe in s tem tudi izobraževanja. Akademska svoboda se zato vse bolj izpostavlja tako v svoji svobodi kot nesvobodi. Ključne besede: akademska svoboda, digitalizacija, znanost in umetnost, pravo, ustava, tehnologija Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 390; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,84 MB) |
37. Pravna problematika zaposlovanja oseb s statusom invalida – študija primera Dobrovita, d. o. o. : magistrsko deloMaša Cesar, 2024, magistrsko delo Opis: Invalidi so največja manjšina na svetu, zato je pomembno, da so njihove pravice zagotovljene in se konsistentno izvršujejo. Študija primera invalidskega podjetja Dobrovita, d. o. o. je osrednja tema tega magistrskega dela, preko katere želim širši javnosti pokazati primere dobre prakse pri zaposlovanju invalidov. Odgovorila bom na vprašanja, ali so možnosti zaposlovanja invalidov enakovredne tako v zakonodaji kot v praksi, ali invalidi dejansko uživajo svoje zakonske pravice, katere ukrepe sprejema država za zagotavljanje enakopravnega delovnega okolja, zakaj še vedno obstaja stigmatizacija zaposlovanja invalidov in kakšne so razlike v možnostih zaposlovanja med različnimi vrstami organizacij. Pokazati želim razlike v zaposlovanju invalidov med podjetji, ki so bila ustanovljena z namenom zaposlovanja invalidov in običajnimi podjetji, ki so pogosto manj naklonjena zaposlovanju invalidov zaradi stigme in odpora pred postopki prilagajanja delovnih mest. Poleg študije primera bom uporabila tudi zgodovinsko metodo, metodo analize, komparativno metodo ter predvsem sociološko metode, preko intervjujev bom namreč odgovorila na določena vprašanja, zastavljena v uvodu. Poudariti želim, da so tako invalidi kot delodajalci še vedno premalo seznanjeni s pravicami in ugodnostmi na področju zaposlovanja, zakonodaja pa je sicer na tem področju urejena. Osrednje vprašanje je tudi, katere so glavne ovire pri zaposlovanju invalidov. Širšo javnost ter delodajalce želim s prikazanimi možnostmi spodbuditi k vključevanju invalidov na trg dela. Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, možnosti, stigma Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 394; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,59 MB) |
38. Ureditev umetne prekinitve nosečnosti v državah članicah Evropske unije : magistrsko deloLina Mele, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava ureditev umetne prekinitve nosečnosti v državah članicah Evropske unije, kar je tema v središču pravnih, političnih in družbenih razprav. Analizirajo se različni zakonodajni pristopi, ki jih države članice EU uporabljajo pri urejanju te pravice, ter vpliv teh ureditev na dostopnost in varnost postopka. Raziskovalna metodologija temelji na pravni analizi, ki vključuje preučevanje pravnih aktov držav članic EU, sodno prakso ustavnih sodišč in Evropskega sodišča za človekove pravice, relevantne mednarodne pravne instrumente ter statistične podatke o dostopnosti in izvedbi umetnih prekinitev nosečnosti. Opredeljeni so relevantni pojmi in pravila ter opisano trenutno stanje pravne in ustavnopravne ureditve v državah članicah EU. Cilj raziskave je bil ponuditi celovit pregled trenutne ureditve umetne prekinitve nosečnosti v EU, ugotoviti spremembe v zakonodaji, identificirati najboljše prakse in politike, ki zagotavljajo varnost in dostopnost postopka, ter osvetliti vpliv evropskih institucij na nacionalne politike, s poudarkom na raznolikosti pristopov znotraj EU. Ključne ugotovitve raziskave kažejo na velike razlike v zakonodaji med državami članicami, kar ustvarja neenakosti v dostopnosti in pravni zaščiti žensk. Medtem ko so nekatere države v zadnjih letih uvedle restriktivnejše ukrepe, druge svoje zakonodaje liberalizirajo pod pritiskom mednarodnih organizacij in evropskih institucij. Ugotovitve so lahko dragocen vir za nadaljnje raziskave in prispevajo k večji ozaveščenosti javnosti o trenutnem stanju ter izzivih, kar lahko vpliva na oblikovanje javnega mnenja in spodbuja podporo za potrebne zakonodajne spremembe. Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, reproduktivne pravice žensk, Evropska unija, sodna praksa, evropske institucije Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 402; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,12 MB) |
39. Ustavno sodstvo v postsovjetskih državah : magistrsko deloŽanet Silič, 2024, magistrsko delo Opis: Z razpadom Sovjetske zveze in nastankom neodvisnih držav so države novih demokracij po zgledu naprednega zahoda v sklopu delitve oblasti vzpostavile ustavnosodno presojo. Ustavno sodstvo je temelj uresničevanja ustavno zagotovljenih pravic. Za postsovjetske države, ki zaradi socialističnega sistema niso imele ustavnosodne tradicije, se je pričelo posebno obdobje ustanavljanja organov ustavnosodne presoje in nadzora normativnih aktov ter varovanja v ustavi zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vzpostavljeni specializirani organi kljub manjkajoči tradiciji ključno pripomorejo k vzdrževanju in vzpostavljanju ustavnosti, zakonitosti, varovanju temeljnih človekovih pravic ter s tem demokracije in načel pravne države. Ustavnosodni organi nimajo neposrednih zakonodajnih pristojnosti, lahko pa na slednje posredno bistveno vplivajo. K družbenemu stanju, demokratičnemu razvoju in napredku ustavnega sodstva posamezne države so ključno pripomogli nevladne organizacije, mednarodne institucije ter konferenčna združenja. Namen magistrskega dela je primerjava ustavnosodnih ureditev postsovjetskih držav in znotraj njih nepriznanih držav, ki so se za lastno suverenost borile v istem časovnem obdobju ter ob tem naletele na mednarodno nepriznanje, a kljub temu vzpostavile svoje lastne državne institucije. Magistrsko delo celovito zajema tematiko ustavnega sodstva na celotnem območju bivše Sovjetske zveze in skozi primarni zgodovinski pregled ter primerjavo ustavnih ureditev nudi vpogled v razvoj, delovanje in stanje ustavnega sodstva. S celostno obravnavo in primerjavo magistrsko delo doprinese k poglobljenemu razumevanju ustavnega sodstva držav bivše Sovjetske zveze, saj usmerjeno odkriva njegovo vlogo ter problematike. Ključne besede: Sovjetska zveza, postsovjetske države, nepriznane države, ustavno sodstvo, nove demokracije Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 462; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,47 MB) |
40. Odločitev sodišča o skupni vzgoji in varstvu : magistrsko deloLaura Cerar, 2024, magistrsko delo Opis: Odločitev sodišča o skupni vzgoji in varstvu je kompleksno pravno vprašanje, ki spada na področje družinskega prava. Bistvo magistrskega dela je spoznati institut skupne vzgoje in varstva ter razumeti, na kakšen način in pod katerimi pogoji se sodišče v praksi odloči, da bo otroka zaupalo v skupno vzgojo in varstvo, kar pomeni, da se zaupa obema staršema. Sodna praksa je ta institut na konkretnih primerih še bolj nazorno in konkretno orisala. Ključni metodi, ki sta bili uporabljeni za raziskovanje, sta deskriptivna (oz. opisna) in normativna metoda. Sam cilj magistrskega dela je bil potrditi ali zavreči zastavljene hipoteze. Ključna ugotovitev je bila, da se sodišče lahko odloči, da bo otroka zaupalo v skupno vzgojo in varstvo, četudi se starša o tem ne strinjata, saj je ključna okoliščina, ki vpliva na odločitev sodišča, največja korist otroka. Veliko težo pri tehtanju sodišče pripisuje tudi želji otroka in mnenju centra za socialno delo, ki ima po spremembi DZ vlogo pomožnega preiskovalnega organa. Gre za delikatno vprašanje, saj ima bistven vpliv na otrokovo življenje, namen sodišča pa je vedno poiskati ureditev, ki bo v otrokovo največjo korist. Ključne besede: otrokova korist, skupna vzgoja in varstvo, center za socialno delo, ukrep za varstvo otrokove koristi, odločitev sodišča, načelo največje koristi otroka, družinski zakonik Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 642; Prenosov: 42
Celotno besedilo (846,61 KB) |