Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


51 - 60 / 1596
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Žvižgači v razmerju do javnega interesa
Manca Vules Hrvatin, 2020

Opis: Živimo v dobi, v kateri so informacije orožje. Žvižgači so posamezniki, ki informacije, pridobljene ob delu, razkrijejo širši družbi oziroma javnosti, ker se jim to zdi moralno pravilno oz. ker je razkritje le-teh v javnem interesu. Zaradi svojih dejanj so nato po večini podvrženi preganjanju, socialni marginalizaciji, eksemplifikativnemu "maltretiranju", disciplinskim ali celo sodnim postopkom. Mediji imajo pomembno vlogo pri naznanjanju kršitev, saj se žvižgači v večini primerov obrnejo na njih za pomoč pri obveščanju javnosti o spornih ravnanjih. Družbena ureditev zahodne družbe temelji na demokratičnih in pravnih načelih, med katerimi ima javni interes pomembno vlogo, saj ta na načelni ravni ščiti posameznike pred nezakonitimi posegi države v njihove temeljne človekove pravice ter obratno, ščiti javnost pred nezakonitimi posegi posameznikov ali manjših skupin (politike) v pravice širše družbe. Žvižgači se v družbi pojavijo kot refleks na nespoštovanje in neupoštevanje temeljnih demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic. S svojim delom se trudijo, da bi osvetlili nezakonita in sporna ravnanja, ki so v nasprotju z načeli demokratične družbe. Žvižgač je branitelj javnega interesa, eden izmed "javnih psov čuvajev", ki se trudi in uresničuje temeljno človekovo pravico do informiranosti.
Ključne besede: žvižgači, javni interes, zaščita žvižgačev, informacije, korupcija
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 143; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (592,18 KB)

52.
Status Kosova v mednarodni skupnosti
Uroš Vukosavljević, 2020

Opis: O statusu Kosova je bilo že veliko povedanega in čeprav je ta določen s konkretnimi mednarodnimi pogodbami, je kljub temu v širši javnosti še vedno sporno, ali gre za neodvisno državo, južno srbsko pokrajino ali mednarodni protektorat. Takšen položaj vpliva na kakovost življenja ljudi na Kosovu, zavira ekonomski in politični razvoj Srbije ter sosednih držav, spodkopava avtoriteto mednarodnega prava in ustvarja ploden teren za geopolitične igre velikih sil. Namen raziskave je ugotoviti status Kosova, kot ga določajo mednarodne pogodbe, ter oceniti, ali Kosovo v takšni obliki sploh izpolnjuje kriterije državnosti in ali se lahko na osnovi enostranskih potez oblikuje moderna država v skladu z mednarodnim pravom. Raziskava se zaradi narave tematike skozi celotno nalogo naslanja na razmerja med temeljnimi načeli mednarodnega prava. V nalogi je predstavljen status Kosova v mednarodni skupnosti in ugotovljeno, da Kosovo z enostranskimi potezami ne more postati sodobna suverena država. Pri raziskovanju so bile uporabljene sistematična zgodovinska, deskriptivna, deduktivna, analitična, primerjalna in na koncu sintetična metoda. Prihodnji status Kosova bo pomemben predvsem zaradi njegove vloge v ekonomskem povezovanju na Balkanu in širitvi evroatlantskega vojaško-političnega prostora, način njegove določitve pa bo postavil standarde za prihodnja reševanja tako zapletenih primerov.
Ključne besede: Kosovo, Srbija, mednarodno pravo, mednarodna skupnost, oploditev samskih žensk
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 180; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

53.
Postopki in pogoji za oploditev z biomedicinsko pomočjo po pravu Republike Slovenije
Eva Marina Vukosavljević, 2020

Opis: Neplodnost je v sodobni družbi še kako prisotna, saj na plodnost posameznika, poleg morebitnih obolenj, vpliva tudi sam življenjski slog, ki je danes zaradi hitrega ritma življenja pogosto nezdrav. Oploditev z biomedicinsko pomočjo označuje vrsto različnih biomedicinskih postopkov, ki se jih izvede z namenom zanositve ženske brez spolnega odnosa. Pogoji za upravičenost do postopkov OBMP v Sloveniji še vedno izključujejo samske ženske in istospolne, ki bi si želeli na tak način postati starši, prav tako je pri nas zaradi predpisanih pogojev za OBMP iz prakse izključen institut nadomestnega materinstva, ki je sicer primerna rešitev za moške istospolne partnerje in ženske, ki same ne morejo donositi otroka. Namen raziskave je prikazati urejenost postopkov OBMP v Sloveniji predvsem z vidika predpisanih pogojev, navesti vzroke za takšno ureditev in vpliv na možnosti samskih žensk in istospolnih parov ter na razvoj reproduktivnega turizma nasploh. Za namene raziskave je bila uporabljena zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, sociološka in sintetična metoda dela. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija spada med države s pretežno majhnim krogom upravičencev do postopkov OBMP. Razlogi za to so različni, nekateri imajo podlago v miselnosti družbe, drugi v koristi otroka, spet tretji v prepričanjih medicinske stroke. Dejstvo je, da so različne oblike družine, ne glede na njihov nastanek, vse pogostejše. Pravo se mora takšni družbeni realnosti prilagoditi na vseh področjih.
Ključne besede: neplodnost, nadomestno materinstvo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševstvo istospolnih parov, oploditev samskih žensk
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 181; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (420,88 KB)

54.
Nadomestno materinstvo, problematika določitve starševstva in posvojitev
Kaja Vaupotič, 2020

Opis: Nadomestno materinstvo je institut, ki (še) ni pravno urejen, zato po svetu vzbuja val etičnih, moralnih in pravnih vprašanj. Po proučitvi tako tuje kot domače literature, analizi različnih sodnih praks in različnih pravnih ureditev je mogoče sklepati, da je nadomestno materinstvo institut, ki je nujno potreben pravne ureditve, ker gre sicer za ogromno polje diskrecijskega odločanja glede določitve oziroma dodelitve zakonitega starševstva. Na osnovi proučitve različne literature je bilo ugotovljeno, da pri nadomestnem materinstvu ne gre za prodajo otrok, ker je nadomestna mati plačana za storitev in ne predajo otroka. Zaenkrat obstajajo zgolj predlogi in poskusi regulacije nadomestnega materinstva, ki pa jih je ratificiralo malo držav. Primerjana sta bila institut posvojitve in institut nadomestnega materinstva. Ugotovljena je bia ključna razlika med njima v zakonski urejenosti, pa tudi v praktični izvedljivosti. Pari se zaradi dolgotrajnosti in zapletenosti posvojitvenega postopka raje odločajo za nadomestno materinstvo, s tem pa tudi ohranijo genetsko vez. Analizirani so bili tudi precedenčni primeri, ki so imeli velik vpliv na razvoj in liberalizacijo nadomestnega materinstva. Na osnovi teh in drugih dejavnikov so se razvile tri ključne teorije, na osnovi katerih se lahko določi zakonito starševstvo.
Ključne besede: nadomestno materinstvo, oploditve z biomedicinsko pomočjo, določitev zakonitega starševstva, prokreacija
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (520,64 KB)

55.
Živali - pravna ureditev v Sloveniji in Evropski uniji
Sara Valentinčič, 2020

Opis: Področje zaščite živali je v Sloveniji in Evropski uniji zakonsko urejeno. Še vedno pa se ljudje ne zavedamo, da so živali ljudem podobne, so živa in čuteča bitja, sposobna zaznavanja sveta in so vključena v vse plasti našega življenja. Odnos človeka do živali odražajo štiri načela: dobrobiti živali, pravic živali, trajnostnega razvoja, človek na prvem mestu. Dobrobit živali pomeni dobro formo in dobro počutje. Osnovni kriteriji za dobrobit so: pravica do življenja brez lakote in žeje, pravica do udobja, pravica do življenja brez bolečin, poškodb in bolezni, pravica do normalnega vedenja, pravica do življenja brez strahu in stisk. V Sloveniji in Evropski uniji deluje veliko organizacij in združenj, ki se zavzemajo za pravice živali oziroma njihovo zaščito. Živali varuje tudi zakon. Poudarek pa je tako v Sloveniji kot Evropski uniji na varovanju poskusnih živali. Evropska pravna ureditev postavlja temelje ureditve zaščite živali v nacionalnih pravnih redih. Vivisekcija predstavlja kruta mučenja in trpljenja živali v poskusih, čeprav obstajajo alternativne metode. V letu 2013 je bila predstavljena državljanska pobuda "Stop vivisekciji", ki se je zavzemala za prepoved opravljanja poskusov na živalih. Velik pomen pri zmanjšanju trpljenja živali v poskusih in pri sami zaščiti poskusnih živali ima upoštevanje načela 3R (zamenjava, zmanjšanje, izboljšanje).
Ključne besede: varstvo živali, poskusi na živalih, dobrobit živali, pravna ureditev
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 170; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (851,67 KB)

56.
Ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zveze
Fadil Trožić, 2020

Opis: Številne življenjske omejitve, odločitve in na splošno človekova usoda so pripeljale mnoge zakonce oziroma partnerje v zunajzakonski oziroma partnerski zvezi do razpada skupne življenjske skupnosti, v kateri so živeli. Družinski zakonik je zakon, ki ureja odnose med zakonci oziroma partnerji in med njihovimi otroki ter posledično tudi razpad zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev oziroma partnerske zveze ter vzgojo in odnos do njihovih otrok. Pogosto se največje življenjske omejitve med dvema partnerjema zgodijo ravno na področju premoženja. Premoženje je urejeno tako z obligacijskim kot s stvarnopravnim zakonikom, zato je na tem področju veliko različnih primerov, ki so si med seboj raznoliki. V sklopu razdelitve premoženja pride največkrat do težav najprej pri prepoznavi in ločevanju skupnega premoženja od posebnega premoženja partnerja, potem pa tudi pri delitvi skupnega premoženja, ki sta ga partnerja ustvarila z delom v času svoje zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali partnerske zveze. Na podlagi delitve skupnega premoženja partnerjev pa pride ob razvezi oziroma razpadu življenjske skupnosti pogosto tudi do drugih dolžnosti partnerjev, kot so preživljanje razvezanega zakonca, vračanje daril itd. Za razdelitev premoženja se lahko partnerja oziroma zakonca dogovorita sama, torej sporazumno, ali pa jima pri tem pomaga sodišče, pri čemer pa mora eden od zakoncev oziroma partnerjev vložiti na sodišče tožbo, s čimer sproži postopek za razdelitev skupnega premoženja.
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 176; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (526,58 KB)

57.
Odpust obveznosti v osebnem stečaju
Miha Toš, 2020

Opis: Postopek osebnega stečaja je postopek, v katerem fizična oseba zaradi prezadolženosti poskuša poplačati svoj dolg s premoženjem, ki je zajeto v stečajno maso, za neplačane terjatve pa morebiti doseči njihov odpust. V ta namen sodišče dolžniku določi preizkusno dobo, v kateri se preverja, ali si dolžnik prizadeva za čim boljše poplačilo upnikov ter ali izpolnjuje obveznosti, ki mu jih nalaga Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Cilj postopka je doseči istočasno in sorazmerno poplačilo upnikov, stečajnemu dolžniku pa zagotoviti rehabilitacijo z odpustom dolga, če dolžnik to predlaga in izpolni zakonsko predpisane pogoje, z izjemo tistih obveznosti, za katere ZFPPIPP določa, da se dolžniku ne odpustijo. Učinek zaključenega stečajnega postopka nad fizično osebo, podjetnikom ali posameznikom pa je tudi ta, da upniki za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku pridobijo izvršilni naslov. Stečajni postopek se konča, ko stečajni upravitelj po opravljeni končni razdelitvi sodišču predloži končno poročilo. Končnega cilja upnikov, da bi dosegli poplačilo svojih terjatev v postopku osebnega stečaja, pa največkrat ni mogoče doseči, ker stečajna masa za to ne zadošča. Kadar stečajne mase ni, se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom.
Ključne besede: stečajni postopki, osebni stečaj, stečajni dolžniki, stečajni upravitelji, odpust dolga
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 176; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (686,17 KB)

58.
Razvoj avtorskega prava na slovenskem ozemlju od začetka 20. stoletja do danes
Jaka Sočič, 2020

Opis: Avtorsko pravo je relativno mlada pravna panoga, kljub temu da lahko, v primerjavi z drugimi pravnimi panogami, njegove zametke zasledimo tudi v precej oddaljeni preteklosti. Namen avtorskega prava je varovanje avtorja, fizične osebe, ki je ustvarila neko avtorsko delo. Njegov temelj je ustvarjalni akt, na podlagi katerega avtorju pripada avtorska pravica po sami naravi. Diplomsko delo z naslovom Razvoj avtorskega prava na slovenskem ozemlju od začetka 20. stoletja do danes je raziskava avtorske zakonodaje, ki se je na slovenskem ozemlju s časom spreminjala. V diplomskem delu so med seboj primerjani zakoni, ki so veljali od konca 19. stoletja pa vse do leta 1995, ko je bil sprejet Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, in sicer na področju trajanja in dedovanja avtorskih pravic, razvoja avtorskega dela, avtorske pogodbe in avtorskega dela iz delovnega razmerja. Glede na obravnavano temo diplomsko delo temelji na sistematičnem iskanju in preučevanju domače in tuje literature, navezujoče se na področja, ki so bila preučevana. Pri pisanju diplomskega dela je uporabljena deskriptivna ali opisna metoda raziskovalnega dela, in sicer na podlagi knjig, internetnih virov in člankov, ki se navezujejo na obravnavano temo. V diplomskem delu je, v povezavi s sistematično, uporabljena tudi metoda zgodovinske razlage in na podlagi tega opisan razvoj avtorskega prava ter vpliv sodobnega časa in tehnologije na avtorsko pravico.
Ključne besede: avtorsko pravo, avtorske pravice, avtorske pogodbe, avtorsko delo, dedovanje avtorskih pravic
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 167; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (795,89 KB)

59.
Športno pravo v Sloveniji (primer alpskega smučanja)
Leila Smolej, 2020

Opis: Šport in pravo samostojno eksistirata kot dva različna družbena pojava, a vendar med njima obstaja določeno razmerje. Pogled na to razmerje je v zadnjih desetletjih doživel ogromen razvoj, vse več pravnih strokovnjakov pa se ukvarja z vprašanjem, ali športno pravo v pravem pomenu besede sploh obstaja. Razvoj športne panoge in vedno večja politična ter ekonomska vloga športa znotraj družbe v zadnjem obdobju pomeni tudi neposreden razvoj in širitev pravne panoge športnega prava v Sloveniji. Pri pisanju diplomske naloge so bile uporabljene opisna analitična, sintetična, ter primerjalna razlaga. Namen tega diplomskega dela je raziskati področje športnega prava v Sloveniji, ga opisati ter predstaviti na primeru alpskega smučanja. Na temo športnega prava je mogoče najti raziskovalna dela, ki pa sicer (še) ne obravnavajo konkretno izbrane teme športnega prava v Sloveniji. Raziskovanje je poglobljeno v področje smučarskega prava, njegov razvoj, predpise, ki urejajo to področje, saj razvoj alpskega smučanja, kot bolj priljubljenega med športi v Sloveniji, vpliva vzporedno na razvoj športnega prava v Sloveniji. Športno pravo v Sloveniji se še vedno razvija in nedvomno obstaja, na to ima vpliv tudi alpsko smučanje, ki ostaja na vrhu priljubljenosti med športi v Sloveniji. V prihodnosti bodo nastale nove športne panoge, ki bodo s seboj prinesle nove pravne izzive in potrebe.
Ključne besede: šport, športno pravo, alpsko smučanje, Republika Slovenija
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 157; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (575,73 KB)

60.
Meje svobode izražanja v luči aktualnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice
Yuliya Skyba, 2020

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na preučitev aktualne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s pravico do svobode izražanja, zagotovljeno v 10. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zadnjem času je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo nekaj odmevnih sodb s tega področja, pravica do svobode izražanja pa svojo aktualnost pridobiva tudi v okviru slovenskega prostora. Diplomsko delo smo zato nadgradili s preučitvijo - časovno gledano - zadnje sodbe, s katero je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je Republika Slovenija kršila to konvencijsko pravico. Opirajoč se na več znanstvenoraziskovalnih metod smo v diplomskem delu ugotovili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo merila presoje, na podlagi katerih ocenjuje nujnost in upravičenost posegov v pravico do svobode izražanja glede na celoten kontekst vsakega posameznega primera. To sodišče pri tem uporablja tridelni test presoje, ki kot nekakšen minimalni standard daje smernice, kdaj je poseg v opredeljeno pravico upravičen in kdaj ne. Pri slednjem je pomembno tudi polje proste presoje držav, ki se razvija čez leta. Kršitvi pravice do svobode izražanja bi se lahko v večji meri izognili ob skrbnem upoštevanju meril, ki jih postavlja sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere opozarja pričujoče diplomsko delo.
Ključne besede: svoboda izražanja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, meje konvencijske pravice, Ustava Republike Slovenije
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 214; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (971,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh