81. Skupno in posebno premoženje zakoncev ob razvezi zakonske zvezeŠejla Letić, 2020 Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev premoženjskih razmerij med zakonci, s katerimi se soočajo ob razvezi zakonske zveze. S sklenitvijo zakonske zveze se posamezniku spremeni premoženjskopravni in osebnopravni status. Posledično zakonca vzpostavita medsebojno življenjsko skupnost, ki predstavlja podlago za nastanek določenih premoženjskih povezav. Ena od teh je premoženjska kategorija skupnega premoženja. Gre za skupek premoženjskih pravic, ki so pridobljene z delom ali odplačno v času veljavne zakonske zveze. Družinski zakonik ne določa, katere premoženjske pravice spadajo v skupno ali posebno premoženje zakoncev, temveč podaja le zakonski okvir, ki ga sodna praksa dopolnjuje primeroma. Osrednja problematika, s katero se zakonca soočata v primeru razveze zakonske zveze, je, kako bosta razdelila skupno premoženje, ki sta ga ustvarila v času trajanja zakonske zveze. Težave se pojavljajo, če zakonca nista sporazumna in se vsaj eden od njiju ne strinja z zakonsko pravno domnevo o enakosti deležev na skupnem premoženju. Pri tem nepravdno sodišče upošteva dejstvo, da skupno premoženje ni le računska operacija, zato lahko zakonca napoti na pravdo, kjer imata možnost dokazovanja drugačnega prispevka k skupnemu premoženju. V nasprotnem primeru pa velja, da posebno premoženje vsakega od zakoncev uživa enak status kot premoženje katerekoli osebe, ki ni poročena. Šteje se, da je bilo pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno, zato lahko zakonec z njim samostojno upravlja in razpolaga kot s samostojno lastninsko pravico.
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 215; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (487,17 KB) |
82. Pravni vidik problematike mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami, nameščenih v vzgojnih zavodihNuša Kunčič, 2020 Opis: Obravnava otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (v nadaljevanju ČVM) se opravlja v skladu z ZUOPP-1. Več let pa se že pojavljajo težnje po novi ureditvi, ki bi urejala tudi otroke in mladostnike, ki še niso prepoznani kot otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, imajo pa čustvene in vedenjske težave. Stroka in praksa ugotavljata, da je obravnava otrok s ČVM velikokrat prepozna in da bi z ustrezno spremembo zakonodaje in uvedbo določenih načinov lažje pravočasno ukrepali ter obravnavali otroka na način, da kasneje ne bi prišlo do potrebe po namestitve v vzgojni zavod. S preventivo bi hkrati zmanjšali bremena vzgojnih zavodov, ki se v zadnjih letih soočajo z velikim porastom nameščenih otrok. Namen diplomske naloge je z normativno metodo širše predstaviti opredelitev oz. pravno podlago otrok in mladostnikov s ČVM ter njihovo obravnavo, pa tudi vzgojnih zavodov. Cilj pa je opozoriti na sistematično ureditev obravnave tako otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. motnjami kot tudi vzgojnih zavodov. Na pomembnost spremembe zakonodajne ureditve kaže že dejstvo, da je bil v letu 2019 podan predlog novega zakona za to področje. Z deskriptivno metodo ter pregledom literature je v diplomskem delu predstavljen tudi vpliv družinskega okolja na razvoj čustvenih in vedenjskih težav oz. motenj pri otrocih in mladostnikih. Vmes se s pregledom sodne prakse obravnavanega področja predstavi dosedanje izkušnje slovenskega pravosodja in podkrepi opisano problematiko.
Ključne besede: vzgojni zavodi, otroci in mladostniki, čustvene težave, vedenjske težave
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 232; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,04 MB) |
83. Stališča do korelacij med ključnimi fizičnimi dejavniki stanovanjskih nepremičnin (NTP) in njihovo tržno vrednostjoJure Križnar, 2020 Opis: Nepremičnina je cenovno opredeljena. Lahko je samo objekt ali objekt in zemljišče. Za pridobitev cene nepremičnine je potrebno nepremičnino ovrednotiti. Vrednotenje je proces, ki ga opravlja ocenjevalec po določenih postopkih. Temu bi lahko rekli tudi proces vrednotenja. Na vrednotenje vplivajo ključni dejavniki, ki so medsebojno povezani. Ti dejavniki so: lokacija, velikost in sobnost, fizični in socioekonomski dejavniki ter drugi. Vsi ti dejavniki imajo podkategorije, ki se ocenjujejo na drugačen način, skupek vseh prinese ocenjeno vrednost nepremičnine. Dejavnikov je veliko, vendar smo bili omejeni s podatki, ki so nam bili na voljo. Za prikaz razmerja med ključnimi dejavniki, v korelaciji s tržno ceno in tlorisno površino stanovanja, je bila uporabljena metoda tržne primerjave oziroma primerjava prodaj. Pri prikazu razmerja smo se osredotočili na dejansko ceno stanovanj, ki so se prodala od leta 2015 do leta 2020. Namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti, ali cena na kvadratni meter v povezavi z višjo neto tlorisno površino pada. Drug namen je bil ugotoviti, kako ključni dejavniki vplivajo na tržno ceno nepremičnin, vključno z neto tlorisno površino. Potrjeno je bilo, da cena na kvadratni meter v povezavi z večjo neto tlorisno površino pada. Ugotovljena je bila tudi pomembnost posameznega ključnega dejavnika, ki vpliva na tržno ceno stanovanj.
Ključne besede: nepremičnine, vrednotenje nepremičnin, tržna cene, neto tlorisna površina
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 202; Prenosov: 18
Celotno besedilo (684,63 KB) |
84. Izvršilni naslovi v upravnem postopkuEva Krapež, 2020 Opis: Z izvršbo se prisilno izvrši upnikova terjatev. Izvršilni postopek se lahko začne le na podlagi primernega izvršilnega naslova. Izvršilne naslove v upravnem postopku temeljno opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku,preostale izvršilne naslove pa določajo še Zakon o upravnem sporu, Zakon o izvršbi in zavarovanju ter Zakon o davčnem postopku. Diplomsko delo je pretežno nastalo na podlagi deskriptivne metode in v manjši meri na podlagi induktivno-deduktivnega pristopa ter analize in interpretacije. Namen diplomskega dela je bil zajeti izvršilne naslove, ki so uzakonjeni, ter preučiti lastnosti izvršb, ki jih pozna upravni postopek. Opredeljeni so udeleženci izvršilnega postopka in njihova vloga v njem. Delo zajema pojme izvršljivost, dokončnost in pravnomočnost. Opredeljena je konstitucija izvršilnega postopka v zvezi z naravo pravnih aktov in organi, ki izvršbo opravijo. Predstavljena je problematika izvršilnih naslovov. Diplomsko delo zajema kompleksne strukture izvršilnih naslovov v upravnem postopku, zato je delo uporabno za celosten in hiter pregled postopka ter najpomembnejših stališč sodne prakse. Na določenih predelih opozarja tudi na tista področja, ki so bila bodisi spremenjena bodisi bi bila potrebna dopolnitev ali ponovnih sprememb. Delo zajema relevantne predpise in novejšo ali pomembnejšo sodno prakso.
Ključne besede: izvršilni naslovi, izvršbe, upravni postopki, sodna praksa
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 243; Prenosov: 16
Celotno besedilo (684,65 KB) |
85. Izključitev in izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjoAnže Košir, 2020 Opis: Družba z omejeno odgovornostjo je ena izmed pravnoorganizacijskih oblik, v katero se družbeniki povezujejo z namenom uresničevanja ciljev na področju pridobitnih in tudi nepridobitnih dejavnosti. Položaj družbenikov v takšni organizaciji pa ni trajen in nespremenljiv. Diplomsko delo obravnava dva instituta (izključitev in izstop družbenika) družb z omejeno odgovornostjo, ki sta namenjena izločitvi družbenika iz te povezave. Izločitev se lahko izvrši na podlagi lastne volje družbenika ali po volji drugih družbenikov. Delo se osredotoča na teoretično in normativno obravnavo obeh institutov ter pri tem sooča tudi različna mnenja, ki se pojavljajo v pravni literaturi. Ob tem poda tudi vpogled v sodno prakso slovenskih sodišč in njihove najpomembnejše ugotovitve glede omenjenih institutov. V delu smo uporabili predvsem kompilacijsko in deskriptivno metodo ter deloma tudi analitično in normativno. S pomočjo primerjalne metode pa smo obravnavali primerljiva instituta, ki ju ureja delniško pravo (iztisnitev in izstop manjšinskih delničarjev), ter predstavili podobnosti in razlike med obema ureditvama. Cilj diplomske naloge je bolje razumeti oba omenjena instituta, tako v teoretičnem kot praktičnem smislu, ob tem pa tudi izpostaviti nekatera odprta vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z njima. Ob tem upamo, da bo primerjava institutov delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo kot ekonomsko najpomembnejših družb predstavljala dodano vrednost te diplomske naloge.
Ključne besede: družbe z omejeno odgovornostjo, družbeniki, delniške družbe, izločitve družbenikov, izstopi družbenikov, delniško pravo
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 186; Prenosov: 18
Celotno besedilo (516,53 KB) |
86. Stara in nova diplomacijaTjaša Kerec, 2020 Opis: Diplomacija deluje v okviru diplomatskega prava in ima velik pomen za vsako državo, saj predstavlja sredstvo za izvajanje zunanje politike. Delovanje diplomatov večinsko urejajo Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, ki predstavlja najpomembnejši mednarodni vir diplomatskega prava. Glavni nalogi pri opravljanju diplomatskega poklica sta predstavljanje domače države v državi sprejemnici, vključno z zastopanjem interesov, še posebej pa opazovanje oziroma ugotavljanje o razmerah tuje države na različnih področjih ter poročanje o ugotovitvah svoji vladi. Odkriti zakaj, kdaj, predvsem pa kaj in kako se je spremenilo v diplomaciji ter posledično kakšne okoliščine se temu botrovale, so glavni cilji tega dela. Povečan vpliv javnosti v mednarodnih odnosih in pojav totalitarnih režimov sta pomembna vidika sprememb v diplomaciji medvojnega obdobja. Povojno, moderno dobo je zaznamovala bipolarna razdelitev sveta in hladna vojna, istočasno pa je tehnološki in družbeni razvoj človeštva spremenil svet, v katerem diplomacija deluje. Ugotavljamo predvsem, da spremembe v diplomaciji pogojuje razvoj dogodkov v mednarodnem okolju, struktura mednarodne skupnosti držav in ostalih mednarodnih dejavnikov ter, da so plod splošnega, tako tehničnega, kot tudi družbenega razvoja človeštva kot celote. Ti dejavniki najbolj prispevajo k spremembam diplomatskega sistema v dvajsetem stoletju.
Ključne besede: diplomacija, diplomatsko pravo, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 225; Prenosov: 17
Celotno besedilo (701,78 KB) |
87. Azilna politika držav Zahodnega BalkanaKatja Kebrič, 2020 Opis: V preteklih letih so se države Zahodnega Balkana, vključno s Slovenijo, znašle na tako imenovani zahodnobalkanski migracijski poti, pod pritiskom katere so bile tako ali drugače primorane sprejeti nove zakone in pravila na področju azilne politike. Vsaka od držav na tej večfazni poti je imela svojo vlogo, hkrati pa je prihajalo tudi do večjih sprememb zaradi sprememb "sosednjedržavne" zakonodaje in implementacij ter poenotenja z evropskim pravom. V 2015, se tako na primer, glavna pot migrantov prek Madžarske zaradi nove strožje zakonodaje preusmeri čez Hrvaško in Slovenijo, s čimer postaneta še ti državi ključni del poti. Sprememba zakonodaje, vsaj v Sloveniji, je bila potrebna zaradi močnejše vzpostavitve azilnega sistema, da bi ta zmogel prenesti večje število primerov prosilcev kot kadarkoli poprej. Poplava migracij je prav tako s seboj prinesla možnosti za dobičkonosne posle, tihotapstva, razvoj kriminalnih mrež in rast kriminalnih združb, katerim so se s spremembami legislative države morale postaviti po robu. Med migracijami so se ne le javnosti, temveč tudi stroki brisale meje med pojmi azilant, migrant, begunec, zato v delu predstavimo definicije in okvirje pojmov, podrobneje primerjamo statuse oseb v postopku in vse druge podobnosti in razlike, ki izhajajo neposredno iz zakonov držav Zahodnega Balkana. V procesu migracij je imela skoraj vsaka država svoj izziv in svojo vlogo, zato so v nalogi predstavljene primerjave zakonodaje, ki so tudi zaradi vseh ozadij zelo pomembne za razumevanje širše slike in kot take pomembne za zahodnobalkanske migracijske poti. V nalogi poskušamo predstaviti bistva ureditve pri vsaki izmed držav, pogled skozi oči prakse, pozitivne spremembe in ovire, na katere je potrebno opozoriti. V delu so podani pogoji in zakonski okviri migranta, s katerimi se le-ta sreča ob prihodu v eno izmed držav Zahodnega Balkana, nato pa poskušamo predstaviti problematiko ilegalnih migracij, življenjskih situacij ljudi v postopku migracije in morebitnih kršitev, do katerih prihaja.
Ključne besede: azil, migracije, azilna zakonodaja, Zahodni Balkan, zahodnobalkanska migracijska pot
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 151; Prenosov: 16
Celotno besedilo (403,25 KB) |
88. Delitev premoženja v primeru razveze zakonske zvezeNika Jelovčan, 2020 Opis: V diplomskem delu je obravnavana tema, ki se nanaša na premoženje zakoncev. To področje je obravnavano v Družinskem zakoniku in spada v družinsko pravo. Osrednja tema dela so obravnavani problemi glede delitve premoženja, s katerimi se lahko srečajo zakonci ali zunajzakonski partnerji v času razveze zakonske ali zunajzakonske zveze. Ti problemi so prikazani tudi na podlagi sodne prakse ali statističnih podatkov, na katere smo se opirali skozi izdelavo diplomskega dela. Delitev se praviloma začne v nepravdnem postopku, v primeru spora pa se nadaljuje v pravdnem postopku. Glavna termina glede delitve premoženja sta skupno in posebno premoženje. Glavni namen in cilj naloge je bil, da se razvrsti, kaj sploh spada v skupno in kaj v posebno premoženje in po kakšnem sistemu se eno in drugo premoženje razdeli med zakonca v primeru razveze zveze. V diplomskem delu pridemo do zaključka, da se še vedno veliko parov in zakoncev sreča s problemi glede delitve. Še vedno je v velikih primerih vključeno sodišče, saj se zakonca ne moreta sama dogovoriti, to pa zadeve zelo podaljša, zato bi si morali prizadevati, da bi bili ti postopki čim krajši, sodišče pa bi moralo zakonce spodbujati, da spore glede delitve premoženja razrešita sama v nepravdnem postopku.
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska zveza, razveza zakonske zveze, delitev premoženja, skupno premoženje, posebno premoženje, superficies solo cedit
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 206; Prenosov: 12
Celotno besedilo (851,95 KB) |
89. Analiza Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)Aleš Jelenc, 2020 Opis: V času prejšnje države so se pravice na nepremičninah lahko ustanavljale in prenašale zunajknjižno. Omenjeno pravno prakso je leta 2003 prekinilo sprejetje Stvarnopravnega zakonika in Zakona o zemljiški knjigi, ki v skladu z načeli javnosti, publicitete in zaupanja v javne zemljiškoknjižne evidence zagotavljata pravno varnost pridobiteljem nepremičnin z vpisom lastnine v zemljiško knjigo. S sprejetjem nove sistemske zakonodaje je nastala pravna praznina glede varstva pridobiteljev posameznih delov stavb, ki so svojo lastnino pridobili neknjižno pred uveljavitvijo omenjene zakonodaje. Zakonodajalec je to pravno praznino prvič poskušal zapolniti leta 2008 z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi. Cilj zakona je bil vzpostaviti učinkovit sistem, ki bi na hiter in ekonomičen način omogočil usklajenost evidenc zemljiškega katastra in katastra stavb ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem nepremičnin. Vendar zakon zaradi različnih razlogov v praksi ni v celoti zaživel. Sodni zaostanki so se večali, prihajalo je do neenotne sodne prakse glede posameznih vprašanj. Zato je bil leta 2017 sprejet Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), ki je odpravil nekaj administrativnih ovir ter postopek prilagodil načelu ekonomičnosti. Ena izmed glavnih novosti ureditve je, da se po tem zakonu etažna lastnina lahko vzpostavi samo za stavbe, za katere je pravna podlaga za pridobitev etažne lastnine nastala pred 1. januarjem 2003. Nova ureditev prinaša še nekaj poenostavitev postopka ter novih rešitev, postopek pa je uporaben za vse tri oblike "dejanske etažne lastnine".
Ključne besede: etažna lastnina, pripadajoče zemljišče, dejanska etažna lastnina, gradnja na tujem zemljišču, pravica uporabe zemljišča, superficies solo cedit
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 194; Prenosov: 24
Celotno besedilo (475,13 KB) |
90. Ohranjanje in reprodukcija umetniških in zgodovinskih del skozi pravice intelektualne lastnineMia Janežič, 2020 Opis: Diplomsko delo predstavlja pogled prava na tehnike ohranjanja in reprodukcije umetniških del, posebej skozi pravice intelektualne lastnine, ter razmerje med lastninsko pravico in javnim dobrom, še posebej, kar zadeva kulturne znamenitosti. V začetku so opredeljene pravice intelektualne lastnine in avtorska pravica v umetnosti. Pomembnost te tematike je v težki naravi umestitve umetnosti v rigidne okvire pravne sfere, različnih načinih, kako bi dela pravno in dejansko zavarovali za prihodnje generacije, ter posebni problematiki, ki se pojavlja ob vsakršnem soočanju lastninske in avtorske pravice. Osredotoča se na opredelitev izvirnega dela in ved, ki se z ohranjanjem in reprodukcijo del ukvarjajo, ter tako povzame bistvene lastnosti arheologije, muzeologije in etnografije ter njihove vplive na izvirno delo, prav tako pa na tehnike in načine njegovega predelovanja, ki narekujejo podaljšanje in zavarovanje samega obstoja dela. Srečamo se z inspiracijo, predelavo in reprodukcijo, pri kateri gre predvsem za kopistiko iz ene vrste likovnih del v enake ali druge. Drugi del naloge je posvečen javnemu dobru in predvsem kulturni dediščini. Opredeljeni sta lastninska pravica in njeno delovanje, prav tako pa tudi njeno konkuriranje z javnim dobrom in pogoji, ki so le-temu v prid pri morebitnem razlastninjenju. Uporabljene metode dela so interpretativna, analitična, primerjalna in zgodovinska.
Ključne besede: pravice intelektualne lastnine, avtorsko delo, avtorske pravice, varstvo umetniških del, pravica reproduciranja, kulturni spomeniki, lastninska pravica
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 197; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,45 MB) |
