Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Hramba biometričnih podatkov, zlasti DNK profilov, predstavlja eno najobčutljivejših področij sodobnega policijskega delovanja, saj neposredno posega v pravico posameznika do varstva osebnih podatkov in spoštovanja zasebnega življenja. Razvoj forenzičnih tehnologij in širitev policijskih evidenc sta bistveno povečala učinkovitost kazenskega pregona, hkrati pa odprla pomembna ustavnopravna in človekovo pravna vprašanja glede dopustnosti, časovne razsežnosti in nadzora nad hrambo biometričnih podatkov. V zadnjem desetletju so k zaostritvi teh vprašanj odločilno prispevale sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, ki so postavile stroge standarde sorazmernosti in individualizacije posegov. Namen magistrskega dela je analizirati pravno ureditev hrambe DNK in drugih biometričnih podatkov v policijskih evidencah v Republiki Sloveniji ter presoditi njeno skladnost z ustavnimi zahtevami in evropskimi pravnimi standardi. Poseben poudarek je namenjen načelu sorazmernosti, razlikovanju med obsojenimi in neobsojenimi osebami ter vprašanju časovne omejenosti hrambe in možnosti izbrisa podatkov. Raziskava temelji na kombinaciji pravne analize, primerjalno pravne metode in empiričnega pregleda zakonodajnih sprememb. V okviru pravne analize je obravnavana veljavna slovenska zakonodaja, zlasti novela Zakona o nalogah in pooblastilih policije, v primerjalnem delu pa je analizirana sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, s poudarkom na primerih iz Združenega kraljestva, Francije, Bolgarije in drugih držav. Empirični del se osredotoča na razloge za zakonodajne spremembe ter vpliv sodne prakse in priporočil nadzornih institucij na oblikovanje nove ureditve. Ugotovitve magistrskega dela kažejo, da je nova slovenska ureditev hrambe biometričnih podatkov bistveno izboljšala varstvo pravic posameznikov, zlasti z uvedbo diferenciranih rokov hrambe in odpravo avtomatične ter dolgotrajne hrambe podatkov neobsojenih oseb. Kljub temu ostajajo odprta vprašanja glede dejanskega izvajanja individualne presoje sorazmernosti, učinkovitosti mehanizmov izbrisa ter organizacijskih in informacijskih izzivov pri upravljanju policijskih evidenc. Magistrsko delo potrjuje, da dopustnost hrambe DNK podatkov ni odvisna zgolj od obstoja zakonske podlage, temveč predvsem od kakovosti pravne ureditve, ki mora zagotavljati časovno omejenost, možnost pregleda in izbrisa ter učinkovite procesne varovalke. Hramba biometričnih podatkov mora zato vzpostavljati pravično ravnovesje med legitimnimi interesi kazenskega pregona in varstvom informacijske zasebnosti posameznika.
Ključne besede: biometrični podatki, hramba DNK podatkov, policijske evidence, načelo sorazmernosti, Evropsko sodišče za človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 11; Prenosov: 0
Celotno besedilo (716,05 KB)

Opis: Doktorska disertacija obravnava pravne praznine zaradi zastarele zakonodaje. Struktura doktorske disertacije je razdeljena na teoretični del in raziskovalni del, ki je razdeljen na dve raziskavi. V teoretičnem delu se je oblikovalo koncept pravne praznine, ki nastane zaradi zastarele zakonodaje. Znotraj tega koncepta se je preučevalo veljavne predpise, ki nimajo več učinkovitih pravnih učinkov. Prvi del raziskave je posvečen analizi primerov iz različnih držav, kjer je bilo opaženo, da zaradi zastarele zakonodaje nastajajo pravne praznine. V tem delu raziskave se je ugotavljalo okoliščine, ki botrujejo nastanku zastarele zakonodaje, ki je razlog za nastanek pravne praznine. Prvemu delu z analizo primerov je sledil drugi del raziskave z analizo sodnih odločb. Na podlagi opravljene analize sodnih odločb je bilo ugotovljeno, da med sodišči obstaja podobnost glede soočanja s problematiko pravnih praznin, ki so nastale zaradi zastarele zakonodaje. Ugotovljeno je bilo, da sodišča uporabljajo dva načina reševanja omenjene problematike, nadalje pa je bilo znotraj vsakega od načinov ugotovljeno, da je sestavljen iz treh korakov, ki so razvidni iz obrazložitev sodnih odločb in so skupni reševanju tovrstnih pravnih praznin. Prvi ugotovljeni način reševanja je bil poimenovan doktrina treh korakov, drugi pa je bil poimenovan invertirana doktrina treh korakov. Prvi se začne z ugotovitvijo sodišča o obstoju pravne praznine in konča z ugotovitvijo okoliščine za zastarelost ureditve, drugi pa se začne iz obratne smeri, in sicer z ugotavljanjem sodišča, kaj je okoliščina, ki je povzročila zastarelost, konča pa se s tretjim korakom potrditve pravne praznine. Obema doktrinama je skupen drugi korak, ki predstavlja ugotovitev razloga obstoja zastarelosti zakonodajne ureditve. Skozi rezultate opravljene raziskave je bil izoblikovan nov pravni pojem, ki je bil poimenovan temporalno impeditivna pravna praznina. Doktorska disertacija je teoretično in empirično utemeljila obstoj takšne pravne praznine in ugotovila način, kako sodišča rešujejo to problematiko. Rezultati obeh analiz so po opravljeni sintezi pokazali, da zastarela zakonodajna ureditev lahko povzroči nastanek takšne pravne praznine.
Ključne besede: pravna praznina, zastarela zakonodaja, pravni učinki, pravna veljavnost, pravni okvir
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 11; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,41 MB)

Opis: Z izbruhom vojne v Ukrajini je bil logistični svet globoko šokiran, saj so bile v zelo kratkem času resno motene ključne prometne in logistične poti med Azijo in Evropo. Prekinjene železniške povezave, nenadna zaprtja pomorskih koridorjev in dodatne omejitve v zračnem prostoru so povzročili znatne premike v mednarodni trgovini. Države so bile prisiljene hitro ukrepati z uvedbo začasnih politik, sprostitvijo določenih omejitev in intenzivnim iskanjem alternativnih transportnih poti. Koridorji, ki so bili pred tem logistično drugotnega pomena, so čez noč postali ključni za učinkovito zagotavljanje pretoka strateškega blaga. Magistrsko delo obravnava, kako so se te spremembe odrazile na globalni ravni tako v političnem kot logističnem smislu, ter analizira obsežne sistemske odzive držav in mednarodnih institucij. Poseben poudarek je namenjen vlogi Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki je z normativnimi priporočili, strokovno podporo pri interpretaciji pravil in poudarjanjem preglednosti ukrepov članic posredno vplivala na oblikovanje nacionalnih strategij. V tem širšem kontekstu je analizirano tudi, kako so se na spremembe odzvala globalna logistična podjetja, pri čemer študija primera podjetja DHL razkriva ključne pristope in operativne prilagoditve, ki so omogočile nadaljnje delovanje v razmerah krizne negotovosti.
Ključne besede: mednarodni transport, logistika, koridorji, vojne, sankcije, Svetovna trgovinska organizacija, geopolitične motnje, kriza
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 310; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava proces digitalne preobrazbe javne uprave s posebnim poudarkom na digitalni vključenosti starejših prebivalcev. Cilj raziskave je bil oceniti učinkovitost državnih ukrepov za zmanjševanje digitalne izključenosti in proučiti, kako uvedba elektronske osebne izkaznice (e-OI) vpliva na uporabo e-uprave med starejšimi državljani. Raziskava je temeljila na analitičnem pristopu, primerjalni analizi izbranih držav (Avstrija, Estonija) in pregledovanju uradnih statističnih podatkov (Eurostat, SURS, OECD) ter domačih in tujih akademskih virov. V teoretičnem delu sta bila opredeljena digitalizacija javne uprave in pojasnjen pomen ključnih sistemov, kot so SI-TRUST, SI-PASS, e-OI in digi točke. V empiričnem delu so bili analizirani doseženi rezultati v Sloveniji in primerjani z najboljšimi praksami iz tujine. Rezultati raziskave kažejo, da ima Slovenija ustrezno tehnično infrastrukturo, a se sooča z izrazito generacijsko vrzeljo v digitalnih kompetencah. Projekti, kot so digi točke, so pomemben korak naprej, vendar še ne dosegajo sistemskega vpliva. Uvedba e-OI predstavlja tehnološki napredek, vendar sama po sebi ne zagotavlja večje uporabe euprave brez dodatne podpore, izobraževanja in dviga zaupanja med starejšimi uporabniki. V primerjavi z Avstrijo in Estonijo Slovenija zaostaja predvsem na področju vključujočih izobraževalnih pristopov in uporabniške enostavnosti digitalnih storitev. Ključni izziv ostaja prehod iz tehnične v družbeno digitalizacijo, v kateri bodo vsi državljani – ne glede na starost – dejavno vključeni v digitalno okolje.
Ključne besede: digitalizacija javne uprave, elektronska osebna izkaznica, SI-TRUST, digitalna vključenost, starejši, e-uprava, javna uprava
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2026; Ogledov: 253; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,12 MB)

Opis: Evropska celina temelji na vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, pluralizma, enakosti in solidarnosti. Clovekovo dostojanstvo je temeljna vrednota varstva človekovih pravic in temeljnih svobošcin. Brez nje se demokratična in pravna država ne more vzpostaviti in polno zaživeti. Evropske države so po grozodejstvih druge svetovne vojne vzpostavile regionalni sistem varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je v preteklih sedmih desetletjih in pol prerastel v najučinkovitejši sodni sistem za njihovo varstvo. Pričujoča znanstvena monografija, kot ena med prvih takšnih v slovenskem prostoru, obravnava in analizira pravo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (Evropska konvencija) ter sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (Evropsko sodišče). Njen namen je znanstveno analizirati obseg in pravno naravo najpomembnejših človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih varuje Evropska konvencija. Evropske države so jo po drugi svetovni vojni oblikovale in sprejele ne z namenom sprejetja nezavezujočih in programskih zavez. Nasprotno, želele so oblikovati robusten nadzorni mehanizem, kamor se lahko obrnejo posamezniki, če države pogodbenice ne morejo ali nočejo učinkovito zavarovati človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V petinsedemdesetih letih svojega obstoja sta Evropska konvencija in Evropsko sodišce s pomočjo svojih različnih doktrin, od polja proste presoje do evropskega soglasja – izpolnila visoka pričakovanja in doživela razcvet ter danes predstavljata daleč najbolj učinkovit sistem za varstvo človekovih pravic na regionalni ravni. Pravo Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic Evropsko sodišče je po izčrpanju domačih pravnih sredstev dostopno vsem skoraj sedemsto milijonom prebivalcev šestinštiridesetih držav pogodbenic, ki se v zadnjih desetletjih množicno obračajo nanj, ker jim domače državne oblasti ne zmorejo ali ne želijo nuditi učinkovitega sodnega varstva njihovih pravic in temeljnih svoboščin. Da prebivalstvo Evropsko sodišče jemlje resno, kaže desettisoče pritožb, ki jih nanj vložijo vsako leto. Evropska konvencija in Evropsko sodišče sta dosegla takšno razpoznavnost, da se nanju zanašajo običajni ljudje, od študentov, upokojencev, brezdomcev in voznikov tovornjakov do nosilcev javnih funkcij. Evropsko sodišče je v zadnjih desetletjih razvilo bogato sodno prakso glede državnih obveznosti, od varstva pred kršitvami državnih oblasti do varstva pred podnebnimi spremembami. Evropska konvencija je vse od pristopa slovenske države leta 1994 zanjo izjemno pomembna, saj je pripomogla k ugotovitvi sistematičnih in splošnih kršitev človekovih pravic, njihovi odpravi in izboljšanju njihovega varstva. Hkrati sistem Evropske konvencije predstavlja pomemben nadzorni mehanizem nad delovanjem institucij slovenske pravne države, ko iz različnih razlogov zanemarjajo njihovo varstvo. Človekove pravice je vedno najlažje in najbolj učinkovito varovati doma, v domačem pravnem sistemu. Ko domače varstvo odpove, lahko Evropsko sodišče pritožnikom zagotovi učinkovito varstvo njihovih pravic in temeljnih svoboščin. Monografija v slovenski prostor prinaša analizo pravne narave in obsega najpomembnejših človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sodne prakse Evropskega sodišča. V tej luci komentar najpomembnejših členov Evropske konvencije predstavlja prispevek k ponotranjenju njenih vrednot, nacel in pravil ter izboljšanju varstva človekovih pravic v slovenskem pravnem redu. Njen namen je, da jo vzamejo v roke uporabniki v institucijah slovenske pravne in demokraticne države, deležniki v civilni družbi, profesorji in študenti v akademskem prostoru, ter tudi obicajni ljudje. Ta monografija želi postati pripomoček pri običajnem delu vseh, ki se bodisi vsakodnevno bodisi občasno srečujejo z Evropsko konvencijo ali sodno prakso Evropskega sodišča.
Ključne besede: zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 18.05.2026; Ogledov: 334; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,13 MB)