191. |
192. |
193. |
194. |
195. |
196. |
197. |
198. Sredstva za množično uničevanje - model slovenske sistemske zaščiteZlatko Halilovič, 2003 Ključne besede: terorizem, jedrsko orožje, kemično orožje, biološko orožje, NATO, Evropska unija, Slovenija, varnost, vladna politika
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 1671; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
199. Ureditev stanja javne cestne infrastrukture v uradnih evidencahIvanka Horvath, 2020 Opis: Pomanjkanje podatkov o občinski javni cestni infrastrukturi v uradnih evidencah je vodilo v obširno spremembo prostorske zakonodaje in obsežnih nalog organov javne uprave, predvsem geodetske uprave. Dolgoletno neurejeno stanje podatkov v uradnih evidencah je povzročalo težave in spore pri uporabi zemljišč pod občinsko javno cestno infrastrukturo, saj je ostalo nerešeno vprašanje lastništva in drugih pravic na teh zemljiščih. Po Zakonu o cestah - ZCes-1- so javne ceste javno dobro in občinske ceste v lasti občin. Za zagotovitev zakonodajnih določb ureditve, odvzema ali omejitve lastninske pravice, je potrebna natančna določitev območja pod občinsko javno cestno infrastrukturo in določitev enolične identifikacije tega območja. Ta je pomembna tudi zaradi povezanosti zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Le na točno in enolično določenem objektu je mogoče vzpostaviti evidenco stvarnih pravic in pravnih dejstev na njih. Spremenjena zakonodaja uvaja ureditev vodenja podatkov o območju izvrševanja neprave stvarne služnosti z namenom ureditve stvarnopravnih razmerij, vpisa služnosti v javno korist v zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga po dokončnosti vpisa stvarnih pravic podatek posreduje v zemljiški kataster. Namen ureditve in uskladitve podatkov je zagotovitev dostopa do celovitih podatkov o nepremičninah na enem mestu. Samo pravilni podatki, ki izkazujejo njihovo dejansko fizično stanje v prostoru, bodo omogočili uporabo podatkov za različne namene.
Objavljeno: 14.07.2020; Ogledov: 1804; Prenosov: 159
 Celotno besedilo (1,65 MB) |
200. Evropska unija - akter sodelovanja v podnebni politiki na poti do globalnega podnebnega sporazumaPetra Jakopič, 2020 Opis: Pričujoče magistrsko delo vsebuje tematiko, ki je v zadnjem času deležna vse več pozornosti, saj prinašajo podnebne spremembe za svetovno družbo nove izzive, ki zahtevajo globalno sodelovanje. Vendarle pa je vloga Evropske unije (EU), kot začetnega akterja v boju proti podnebnim spremembam obravnavana le v manjšem obsegu. V magistrskem delu je ocena ustreznosti vključenosti EU kot globalnega akterja v podnebno politiko podana na podlagi analize veljavnih mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb in na podlagi primerjalne analize zakonske ureditve podnebnega prava drugih držav članic EU. Pomemben zaključek tega dela analize prinaša tudi kronološka primerjava učinkov podnebnega prava na pogajanjih konferenc pogodbenic (COP), ki je pokazala, da EU konstantno deluje v smeri, ki bi ji prinesla vodilno mesto akterja. Skladno s tem se je izvajala študija primerov kriterijev ocenjevanja pomembnosti akterjev s strani različnih udeležencev pogajanj. Primerjalna analiza podnebnih politik EU, Kitajske in ZDA je potrdila, da je pri oblikovanju tako pomembnih razvojnih odločitev, kot so podnebne spremembe, ključna participacija podnebne politike vseh akterjev, čeprav je usklajenost na globalni ravni med različnim državami težko doseči. V magistrskem delu so podani argumentirani predlogi rešitev, ki bi jih EU kot vodilni akter na področju podnebne politike tudi s pomočjo vse pomembnejše podnebne diplomacije v prihodnje morala upoštevati, saj je analiza sprejetega pariškega sporazuma pokazala, da ni najbolj univerzalen sporazum za reševanje globalne podnebne politike, pomeni pa pomemben korak naprej v brezogljično družbo.
Objavljeno: 22.04.2020; Ogledov: 1913; Prenosov: 219
Celotno besedilo (2,07 MB) |
