Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


211 - 220 / 877
Na začetekNa prejšnjo stran18192021222324252627Na naslednjo stranNa konec
211.
Readiness of European countries for the return of foreign fighters of the Islamic state
Sara Perković, 2019

Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 1553; Prenosov: 91
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

212.
Pravni status oseb, razseljenih zaradi podnebnih sprememb
Maja Ivanc Lunder, 2019

Opis: Vedno več ljudi zapušča svoja prebivališča zaradi vremenskih razmer, nesreč ter spreminjanja okolja, ki je posledica spreminjanja podnebja. Naraščajoče vode, dezertifikacija, vedno več ekstremnih vremenskih dogodkov povzročajo migracije ljudi, ki so trenutne ali trajne. Napovedi so, da lahko do leta 2050 več sto milijonov ljudi postane trajno izseljenih zaradi poplav, suše, orkanov ter povečanja morske gladine. Naraščanje selitev zaradi okoljskih sprememb je v zadnjih desetletjih privedlo do razprav med mednarodnimi organizacijami in znanstveniki glede zaščite in statusa ljudi, ki migrirajo. Oblikovanje jasne opredelitve oseb, ki se razseljujejo zaradi podnebnih sprememb, je ključno izhodišče za mednarodno zaščito. Nastane pravna praznina za to ranljivo skupino ljudi, za katero ni splošne opredelitve, in posledično nesoglasja, koga je potrebno zaščititi ter na kakšen način. Mednarodno pravo ščiti begunce pred preganjanjem. Vrzel v mednarodni zaščiti pa nastane, ko je potrebno ščititi ljudi razseljene zaradi okoljskih dejavnikov. Obstaja soglasje o obstoju pravne vrzeli; obstaja tudi nesoglasje o sporazumih, kako bi se ta pravna vrzel zapolnila. Okoljski analitiki so že obravnavali begunca zaradi podnebnih sprememb in se zavzemali za sistem globalnega upravljanja za njegovo zaščito, vendar do sedaj neuspešno. Pravna vrzel ostaja odprta. Imamo dokaze o spreminjanju podnebja, za katerega je glavni krivec človeški faktor, ki je napravil nepopravljivo škodo na velikih ekosistemih in planetarnem podnebnem sistemu. V magistrskem delu smo ugotavljali urejenost pravnega statusa in pravne zaščite oseb, ki so jih podnebne spremembe razselile iz svojih habitatov ter z raziskovanjem prihajali do dejstev, da je to področje zelo podhranjeno.
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 2390; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

213.
Pravice in položaj gluhih in naglušnih v Sloveniji in EU
Nastja Zavec, 2019

Opis: Magistrsko delo obravnava pravice in položaj gluhih in naglušnih v Sloveniji v primerjavi s pravicami in položajem gluhih v Avstriji, na Hrvaškem in na Švedskem. Gluhi in naglušni se vsakodnevno soočajo z različnimi izzivi, ki so povezani z okvaro sluha. Raziskave kažejo, da imajo gluhi in naglušni posamezniki velike ovire pri komunikaciji s slišečimi. Težave se še posebej kažejo v procesu izobraževanja in pri zaposlitvi. Prav tako raziskave kažejo, da so gluhi in naglušni tisti, ki imajo tako v Sloveniji kot tudi drugod najnižjo stopnjo zaposlenosti. Naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu naloge je s pomočjo teoretičnih ugotovitev različnih raziskovalcev naveden položaj gluhih in naglušnih v Sloveniji na področju izobraževanja, zaposlitve in uporabe znakovnega jezika. Prav tako je opredeljen tudi zakon o osebni asistenci. Enako kot za Slovenijo so opredeljeni tudi položaji in pravice gluhih in naglušnih v Avstriji, na Hrvaškem in na Švedskem. Drugi, empirični del naloge je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu empiričnega dela naloge so s pomočjo primerjave položaja gluhih in naglušnih oseb med Slovenijo in tremi evropskimi državami (Avstrija, Hrvaška in Švedska) raziskane razlike in podobnosti med njihovimi položaji. V drugem delu empiričnega dela pa je s pomočjo ankete analizirano zadovoljstvo gluhih in naglušnih s položajem, ki ga imajo v Sloveniji. Na koncu empiričnega dela so navedeni tudi določeni predlogi za izboljšanje položaja gluhih in naglušnih v Sloveniji. Rezultati raziskovanja so uporabni kot učna literatura za izboljšanje in poglobljeno poznavanje položaja gluhih in naglušnih.
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 2830; Prenosov: 269
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

214.
Izvensodno reševanje delovnih sporov
Urška Zabret, 2019

Opis: Magistrska naloga obravnava oblike izvensodnega reševanja delovnih sporov. Ker so delovni spori del vsakdanjega življenja, se jim ni moč izogniti. V delovnem okolju prihaja do raznih nesoglasij in konfliktov med delavcem in delodajalcem, kar vodi do nastanka različnih delovnih sporov. Da bi spore zatrli že v začetni fazi, se poskušajo rešiti s konstruktivnimi pogovori. Če niso bili uspešni, lahko posreduje tretja oseba v postopkih mirnega reševanja sporov. Če se udeleženci spora niso uspeli sporazumeti in soglasja ni bilo možno skleniti, se udeleženci spora še vedno lahko poslužujejo tradicionalnih oblik na sodišču. Poznamo več možnosti izvensodnega reševanja delovnih sporov, med najbolj pogostimi je seveda mediacija. Prednosti mediacije pred sodnim načinom reševanja delovnih sporov so predvsem v njeni hitrosti, nižjih stroških, in ker temelji na prostovoljnosti, zaupnosti in fleksibilnosti postopka. Po opravljenih raziskavah do spora pride predvsem iz razlogov izrednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sporov zaradi denarnih terjatev, zaradi plače, regresa, odškodnine zaradi neizkoriščenega dopusta in drugih razlogov. Izvensodno reševanje delovnih sporov se v Sloveniji in tudi v tujini uporablja predvsem z namenom, da se dosežejo manjše obremenitve sodišča in zmanjšajo sodni pripadi. Predvsem pa zaradi tega, ker so možnosti mirnega reševanja sporov ljudem veliko bolj prijazne oblike kot sodno reševanje.
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 1938; Prenosov: 229
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

215.
216.
Pravni, politični in medijski odzivi na odločitve Ustavnega sodišča v zadevi "Patria"
Melita Matešič, 2019

Opis: Nakup finskih vojaških oklepnikov 8 x 8 (patrij) preko javnega razpisa za potrebe slovenske vojske, velja za eno največjih gospodarsko-politično-pravnih afer v zgodovini samostojne Slovenije. Sprva gospodarska in politična afera je prerasla v mednarodno afero o sumih podkupovanj v več državah. Eden od obdolženih za kazniva dejanja dajanja obljub in sprejema nagrad za nezakonito posredovanje je bil tudi Janez Janša, nekdanji predsednik vlade in vodja politične opozicije v državi, zato ima zadeva ves čas močno politično konotacijo in se javno problematizira. Ideološka in politična razdvojenost Slovencev ima svoje korenine v pretekli in polpretekli zgodovini. V postopku odločanja o ustavnih pritožbah pritožnikov Janše, Črnkoviča in Krkoviča zoper obsodilne sodbe nižjih sodišč, Ustavno sodišče kot najvišja in zadnja sodna instanca v državi ugotovi kršitve Ustave in odloči, da se vse sodbe nižjih sodišč razveljavijo in da se zadeva dodeli drugemu sodniku Okrajnega sodišča v Ljubljani v novo odločanje. Odločitve Ustavno sodišče sprejme soglasno. V magistrski nalogi se ob predstavitvah odločitev Ustavnega sodišča in stališč ustavnih sodnikov v zadevi Patria osredotočimo na pravne, politične in medijske odzive na te odločitve. Preučujemo njihovo prepričljivost, strokovno težo in morebitno podvrženost vplivom ideološke ali politične pripadnosti. Ob tem se sprašujemo glede dopustnost kritike delovanja sodišč in podajanja kritike sodnih odločitev. Izpostavimo medijsko in politično instrumentalizacijo preteklosti in poskuse njene implementacije na dogodke in življenje v sedanjosti. S prikazom mednarodnih korupcijskih afer ugotavljamo, da gre pri (politični) korupciji za globalni sistemski pojav.
Ključne besede: Patria, medijski odzivi, pravni odzivi, politični odzivi
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 2096; Prenosov: 0

217.
Obdavčitev dohodka iz zaposlitve slovenskih sezonskih delavcev, ki so doseženi v Avstriji
Mateja Pernuš, 2019

Opis: Obravnavamo obdavčitev sezonskih migrantov, davčnih rezidentov Republike Slovenije. Zaposlitev v Avstriji nam vsem državljanom Evropske unije omogoča ena od štirih temeljnih ekonomskih svoboščin na notranjem trgu EU, prost pretok oseb. Na podlagi dohodkov iz zaposlitve smo dolžni plačevati davke. Delavci migranti so zavezani za plačilo dohodnine po t. i. "načelu obdavčitve po svetovnem dohodku". Zaradi tega bi lahko prišlo do dvojne obdavčitve, zato imajo države sklenjene Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja. Ker ni harmonizacije davkov, je področje neposrednih davkov v pristojnosti držav članic EU. Raziskujemo, ali se dnevne ter sezonske delavce migrante obravnava enako, vezano na Zakon o dohodnini in na Zakon o davčnem postopku, in ali so za svoje delo dvojno oz. dodatno obdavčeni. V pomoč so nam različne raziskovalne metode, z deskriptivno metodo predstavimo teorijo. Raziskovanja se lotimo deduktivno, hipotezi sta zasnovani sistematično. Z metodo deskripcije predstavimo dejstva, pomaga nam pri razčlenjevanju opredelitve pojma delavec migrant. Z analitično metodo iz razpoložljivih virov razberemo relevantne informacije. Rezultate povzamemo z metodo kompilacije. Z razlagalno metodo obrazložimo posamezne navedbe in dejstva. V zaključku z normativno metodo ovrednotimo pridobljene rezultate. Vseskozi pa si pomagamo z metodo neposredne udeležbe. Zaključujemo, da so delavci migranti obdavčeni dvakrat, prvič v državi zaposlitve ter ponovno, za razliko v davku, v državi rezidentstva. Težko pa govorimo o dvojni obdavčitvi, gre namreč za dodatno obdavčitev. Potrebno je spremeniti Zakon o dohodnini ter odpraviti sporno dodatno obdavčevanje. Obstaja tudi možnost spremembe mednarodne pogodbe z Avstrijo. Naloga odpira več možnosti nadaljnjega raziskovanja.
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 2388; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

218.
Evropska državljanska pobuda
Mojca Žavbi Tič, 2019

Opis: Evropska državljanska pobuda je instrument neposredne demokracije, ki je bil vpeljan z Lizbonsko pogodbo z namenom zmanjševanja demokratičnega primanjkljaja v Evropski uniji. Evropska državljanska pobuda državljanom Unije omogoča, da Evropsko komisijo spodbudijo k spremembi zakonodaje Evropske unije. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo poleg opredelitve in razumevanja demokratičnega primanjkljaja v Evropski uniji proučili temeljne elemente njene demokratične ureditve, ki poskušajo ta primanjkljaj odpraviti ali vsaj zmanjšati: državljanstvo Unije, volitve v Evropski parlament, vlogo nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in evropsko državljansko pobudo. Podrobneje je predstavljena prav slednja, pri čemer sta najprej prikazana nastanek in razvoj evropske državljanske pobude, nato pa normativna ureditev njene uporabe, upoštevajoč novosti, ki jih je prinesla nedavno sprejeta Uredba (EU) 2019/788. V empiričnem delu je bila izvedena analiza vloženih evropskih državljanskih pobud (tako uspešnih kot neuspešnih) od uveljavitve do 30. 6. 2019. Prav tako smo prikazali, kakšno pravno varstvo imajo na voljo organizatorji oziroma pobudniki v primeru neaktivnosti Evropske komisije po uspešno izvedeni pobudi. Preučena literatura in viri, izvedena analiza vloženih evropskih državljanskih pobud in sodna praksa Sodišča Evropske unije so nas pripeljali do ugotovitve, da evropska državljanska pobuda v praksi ni zaživela v takšni meri, kot je bilo predvideno, državljani Unije pa se - glede na število vloženih pobud oziroma število dejansko uspešnih pobud - tega instrumenta neposredne demokracije premalo poslužujejo.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 2281; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

219.
Na poti k uresničevanju arbitražne odločbe Republika Slovenija in Republika Hrvaška
Tea Ravnik, 2019

Opis: Leta 1991, takoj po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije, je razmejitev teritorialnega morja med Slovenijo in Hrvaško v Piranskem zalivu pripeljala do spora med dvema neodvisnima in avtonomnima državama. Tržaški zaliv je bil razdeljen na dva bolj ali manj enaka dela, in sicer na italijanski del ter na del, ki je pripadel nekdanji Jugoslaviji. Razmejitveno območje je na eni strani omejevala hrvaška in slovenska obala ter podedovana italijanska meja na drugi strani. Kopenska meja med Slovenijo in Hrvaško se konča v Piranskem zalivu, ki dejansko leži znotraj Tržaškega zaliva. Ko se je mejni spor med državama iz bilateralne ravni prenesel na mednarodno raven, saj so se pristopna pogajanja prepletala z rešitvijo mejnega vprašanja, sta državi svoj spor prepustili v odločanje arbitražnemu sodišču, ki sta ga ustanovili leta 2009 s podpisanim arbitražnim sporazumom v Stockholmu. Leta 2017 je arbitražno sodišče izdalo končno arbitražno odločbo, s katero naj bi se mejni spod med bivšima jugoslovanskima republikama tudi zaključil. 29. junija je predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume predstavil razsodbo o poteku meja med Slovenijo ter Hrvaško. Slovenija in Hrvaška sta določili mejo na kopnem in na morju. Cilj magistrskega dela je celovit pregled slovensko-hrvaškega ozemeljskega spora, z največjim poudarkom na arbitražni odločbi iz junija leta 2017. Čeprav ima ta mejni spor svoj izvor že v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se je v celoti razvil za časa osamosvojitve Slovenije in Hrvaške, ko se je prvič pojavilo vprašanje mejne opredelitve.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 1811; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

220.
Umestitev slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije
Anja Plevčak, 2019

Opis: Magistrsko delo raziskuje aktualno pravno in strokovno vprašanje umestitve slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije. Sklicuje se na domače in tuje doktrinarne in pravne vire ter na mednarodne instrumente s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer je v ospredju pravica gluhe skupnosti do uporabe svojega jezika. Pozornost dela je zato posebej usmerjena v razumevanje slovenskega znakovnega jezika, njegove zgodovine in razvoja ter pomena usvajanja jezika že v zgodnjem otroštvu. Raziskava je pokazala, da je pravica gluhih oseb do uporabe svojega jezika v slovenskem pravnem redu sicer zadovoljivo urejena, vendar gluhim uporabe svojega, tj. znakovnega jezika, ne omogoča v celoti. Komunikacija igra pomembno vlogo v človekovem življenju. Ena od najpomembnejših in osnovnih človekovih potreb je prav potreba po sporočanju. Ker je slovenski znakovni jezik slabo raziskan in gluhi nimajo možnosti izobraževanja v svojem jeziku po vsej vzgojno-izobraževalni vertikali, bi bilo treba pravico do tega znakovnega jezika umestiti v Ustavo Republike Slovenije. S tem bi osmislili pravico gluhe skupnosti do uporabe svojega jezika, dvignili oziroma okrepili pomen znakovnega jezika, približali znakovni jezik ne le gluhi skupnosti, temveč tudi slišeči populaciji, ter omogočili gluhim boljšo vključitev v družbo.
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 2548; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh