1. Analiza povezanosti stila navezanosti in kvalitete partnerskih razmerij skozi prizmo kognitivno vedenjske teorije : magistrska nalogaKarmen Krenker, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo preučevali povezanost stila navezanosti s kakovostjo partnerskih razmerij ter povezanost teh slogov z jedrnimi in vmesnimi prepričanji, kot jih obravnava kognitivno-vedenjska teorija (KVT), in njihov vpliv na vedenjske reakcije in čustva.
V nalogi smo uporabili kombinirano metodologijo, ki je vključevala kvalitativni in kvantitativni pristop. V kvantitativnem delu smo z vprašalnikom odnosov med desetimi sodelujočimi preverjali prevladujoče stile splošne navezanosti. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo med izrazitimi stili navezanosti izbrali tri osebe z različnim stilom ne varne navezanosti. Izbrane osebe smo nato povabili k polstrukturiranemu intervjuju (kvalitativni del), kjer smo preverjali povezave med stilom navezanosti in med vmesnimi ter jedrnimi prepričanji ter povezavo med stilom navezanosti in kvaliteto partnerskih razmerij.
Raziskava je pokazala, da so stili navezanosti povezani s specifičnimi vmesnimi ter jedrnimi prepričanji posameznikov. Povezave med stilom navezanosti in kakovostjo razmerij se kažejo le pri nekaterih udeležencih.
Omejitve raziskave vključujejo majhnost vzorca, zaradi česar vse ugotovitve niso splošno veljavne. Za prihodnje raziskave bi bilo koristno vključiti večji vzorec in preučiti več stilov navezanosti, da bi se bolje razumelo, kako navezanost vpliva na kakovost partnerskih razmerij v širšem kontekstu.
Praktične implikacije raziskave vključujejo možnosti za boljše razumevanje vedenj in prepričanj v svetovalnih procesih in psihoterapiji, kar lahko prispeva k boljši podpori posameznikom pri obvladovanju težav v odnosih. Terapevti lahko rezultate uporabijo za pomoč pri izboljševanju partnerskih odnosov, saj jim omogočajo boljše razumevanje vpliva stilov navezanosti. Naše ugotovitve lahko služijo tudi kot osnova za nadaljnje raziskave, ki poglabljajo razumevanje navezanosti in partnerskih razmerij. Posamezniki in pari lahko uporabijo naše rezultate za boljše razumevanje lastnih stilov navezanosti in prepričanj ter njihov vpliv na vedenje in čustva, kar jim pomaga pri izboljšanju odnosov.
Ključne besede: stili navezanosti, kakovost partnerskih razmerij, kognitivno-vedenjska teorija, vmesna prepričanja, jedrna prepričanja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 18.03.2025; Ogledov: 307; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (1,81 MB) |
2. Vpliv elektronskih naprav na razvoj osnovnošolskih otrok : magistrska nalogaMateja Lomovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost.
Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti.
Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342).
Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.
Ključne besede: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 214; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,13 MB) |
3. Memetics : truth and freedom as ontological, phenomenological, and epistemological concepts elucidated by memeticsAndrej Drapal, 2024, doktorska disertacija Opis: The thesis explores the scientific discipline of memetics, which connects evolutionary
biology with social sciences. Originally proposed by Richard Dawkins in 1976, memetics
has faced significant developments and criticisms. This thesis aims to solidify memetics’
position as a scientific discipline and establish methodological foundations for the social
sciences by proposing a precise definition of memes’ identity.
The primary focus of the thesis is the coevolution of biological (genes/physical) and
cultural (memetic/mental) aspects, advancing this classic dualism into NOCEMA, a concept
inspired by S.J. Gould’s Non-Overlapping Magisteria. Instead of seeking to experimentally
prove memes, the thesis examines their role in cultural spheres and their benefits as cultural
building blocks. This exploration is nonlinear and recursive, mirroring the nature of the
subject itself.
The thesis employs a multidisciplinary and holistic approach, drawing from various
scientific disciplines to create a comprehensive understanding of memetics. Key themes
include intersubjectivity, subjectivity, consciousness, novelty, meaning, language,
discourse, individuality, quantum mechanics, set theory, and fractal geometry. It addresses
issues like belief, fashion, memory, understanding, creativity, branding, and the relationship
between ethics and morality.
Methods include a combination of phenomenology, ontology, and the archaeology of
memes. These methods are applied to analyze the coevolution of biological and cultural
aspects and propose a precise definition of memes’ identity. The thesis also employs a
pluralistic methodology, comparing theories with other theories rather than with empirical
data, aligning with the work of scholars like Feyerabend.
The results underscore that memetics is fundamentally about communication and thus aims
to provide novel tools for research in the communication field. The thesis concludes that
memetics is both a description of reality and a method for exploring social reality. It
highlights the importance of memetics in understanding human culture and communication,
proposing it as a significant contribution to various fields of study.
Ključne besede: memetika, memi, evolucija, koevolucija, komunikacija, ontologija, fenomenologija, epistemologija, etika, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 212; Prenosov: 10
Celotno besedilo (6,84 MB) |
4. Metode za spodbujanje idej posameznikov : ustvarjalno načrtovanje novih izdelkov in storitevSrečo Zakrajšek, 2025, strokovna monografija Opis: Umetna inteligenca predstavlja izjemne možnosti ob uporabi različnih metod in tehnik za generiranje idej in njihovih kombinacij. Ta priročnik ponuja pet kreativnih metod, ki pomagajo posameznikom pri ustvarjanju novih idej, reševanju problemov ter načrtovanju izdelkov in storitev. Vsaka metoda oziroma tehnika je opisana skozi praktične primere in prilagojena široki uporabi – od vsakdanjih izzivov do kompleksnih projektov.
V priročniku boste spoznali kako načrtujemo in izvedemo naslednje postopke: Ideje, ki se porodijo posameznikom, Analogija (podobnost, sorodnost), Prisilne povezave, Igre z besedami in Miselni vzorci. Izbira prave metode oz. tehnike je odvisna od specifičnega problema in ciljev, zato priročnik ponuja smernice za izbiro optimalnega pristopa. Cilj je izboljšati sposobnosti načrtovanja, kreativnega razmišljanja in prilagajanja, s čimer lahko preprečimo težave še preden nastanejo ter poiščemo priložnosti tam, kjer jih prej nismo videli.
Ključne besede: kreativnost, načrtovanje, umetna inteligenca, ideje, analogija, prisilne povezave, igre z besedami, miselni vzorci
Objavljeno v ReVIS: 06.03.2025; Ogledov: 219; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,12 MB) |
5. Ubogi oglaševalci : zbirka pesmi in pisem-apelovSrečo Zakrajšek, 2025, umetniško delo Opis: Svet oglaševanja je poln kontrastov – na eni strani stoji bleščeč sijaj kreativnih idej, ki nas navdušujejo in prepričujejo, na drugi pa sence resničnosti, v katerih ustvarjalci vsakodnevno lovijo ravnotežje med osebnimi vrednotami, profesionalnimi pritiski in zahtevami trga. Zbirka Ubogi oglaševalci razgrinja to dvojnost skozi otožne in optimistične pesmi ter pisma-apele. Vabi vas, da pogledate preko sijoče površine reklamnega sveta in uzrete ljudi, ki ga soustvarjajo – z vsemi njihovimi občutki, sanjami in stiskami. Naj vas nagovori k razmisleku o odgovornosti vseh nas, ki sprejemamo sporočila oglaševalcev, in k iskanju poti, kjer bo ustvarjalnost zares služila dobremu.
Ključne besede: pesmi, pisma, apeli, oglaševanje, oglaševalci, umetna inteligenca, ChatGPT
Objavljeno v ReVIS: 14.02.2025; Ogledov: 385; Prenosov: 12
Celotno besedilo (458,65 KB) |
6. Inovativne metode za nove perspektive : ustvarjalno načrtovanje novih izdelkov in storitevSrečo Zakrajšek, 2025, strokovna monografija Opis: V hitro spreminjajočem se svetu postajajo inovativne rešitve ključnega pomena za uspeh v osebnem in profesionalnem življenju. Ta priročnik ponuja pet kreativnih metod, ki pomagajo pri oblikovanju novih idej, reševanju problemov in razvoju novih perspektiv. Vsaka metoda je opisana skozi praktične primere in prilagojena široki uporabi – od vsakdanjih izzivov do kompleksnih projektov.
V priročniku boste spoznali metode 6 klobukov, Postavljanje ovir in izzivov, SCAMPER, TRIZ, Design Thinking ter njihovo uporabo v kombinaciji z umetno inteligenco ChatGPT. Izbira prave metode je odvisna od specifičnega problema in ciljev, zato priročnik ponuja smernice za izbiro optimalnega pristopa. Cilj je izboljšati sposobnosti načrtovanja, kreativnega razmišljanja in prilagajanja, s čimer lahko preprečimo težave še preden nastanejo ter poiščemo priložnosti tam, kjer jih prej nismo videli.
Ključne besede: kreativnost, načrtovanje, umetna inteligenca, 6 klobukov, postavljanje ovir, postavljanje izzivov
Objavljeno v ReVIS: 14.02.2025; Ogledov: 319; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,91 MB) |
7. Priročnik za sestavo ekipe za korporativno video produkcijoAjda Lazar, Laura Lebar, Maja Karlin, 2024, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Opis: Priročnik “Ključni kadri za korporativno video produkcijo” je namenjen vsem, ki želijo razumeti organizacijo, vloge in sodelovanje ključnih članov ekipe pri ustvarjanju profesionalnih video vsebin za podjetja. Pokriva ključne vloge, kot so producent, režiser, tehnični direktor in direktor fotografije, ter poudarja njihove naloge, potrebne veščine, kompetence in vrednote. Poleg tega priročnik izpostavlja pomen učinkovite komunikacije, prilagajanja trendom in sodelovanja med interno ekipo ter zunanjimi strokovnjaki. Cilj je zagotoviti vpogled v profesionalno organizacijo ekip, ki uspešno pretvarjajo vizije v kakovostne video izdelke, prilagojene potrebam korporativnega sveta.
Ključne besede: korporativna video produkcija, produkcijska ekipa, ključne vloge v produkciji, producent, režiser, tehnični direktor, direktor fotografije, sodelovanje ekipe, kompetence, veščine, profesionalna video vsebina, priročniki
Objavljeno v ReVIS: 27.01.2025; Ogledov: 229; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,53 MB) |
8. Možne zlorabe umetne inteligence v študijskem procesu : poročilo o raziskovalni nalogiSrečo Zakrajšek, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: V okviru projekta Uporaba umetne inteligence (ChatGPT) pri predmetu Vodenje in organizacija medijske produkcije na FUDŠ smo pripravili raziskavo, s katero smo poskušali opredeliti možne zlorabe umetne inteligence v študijskem procesu. S to raziskavo smo nadaljevali in nadgradili naše raziskovalno in praktično delom tem področju iz preteklega študijskega leta.
Opravili smo literaturni pregled stanja, teoretičnih raziskav in poročil o praktičnih problemih in rešitvah. Na podlagi tega smo pripravili tudi anketo med študenti, s katero smo poskušali izvedeti čim več konkretnih podatkov in predlogov od študentov, ki UI aktivno uporabljajo v študijskem procesu.
Rezultati naše raziskave kažejo, da študenti poznajo možne zlorabe UI v študijskem procesu, in tudi predlagajo določene ukrepe, da se to omeji ali prepreči, saj lahko vpliva negativno na študijski proces in povzroča razlikovanje med študenti.
Ključne besede: ChatGPT, umetna inteligenca, zlorabe umetne inteligence, medijska produkcija, visokošolsko izobraževanje
Objavljeno v ReVIS: 21.01.2025; Ogledov: 252; Prenosov: 11
Celotno besedilo (713,07 KB) |
9. Ustvarjalnost umetne inteligence (ChatGPT) v medijski produkciji : poročilo o raziskovalni nalogiSrečo Zakrajšek, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Opis: Raziskava se osredotoča na preučevanje vpliva umetne inteligence (UI) na ustvarjanje medijskih vsebin, pri čemer proučuje njen potencial za ustvarjalnost in sodelovanje z ljudmi. Ugotavlja, da UI že zdaj ustvarja kakovostne medijske izdelke, vendar njena ustvarjalnost temelji predvsem na rekombinaciji obstoječih vzorcev, kar omejuje njen inovativni potencial. Sodelovanje med človekom in pa UI pa omogoča sinergijo, ki lahko na nekaterih področjih tudi presega ustvarjalne zmožnosti posameznika, saj združuje hitro generiranje idej in človeško intuicijo.
Kljub obetavnim možnostim uporabe UI raziskava poudarja pomen etičnega nadzora in ohranjanje človeškega vpliva pri ustvarjanju vsebin, da se zagotovi ustrezna kakovost, smiselnost in uporabnost. Prav tako preučuje priložnosti za vključevanje UI v izobraževalne procese, ki spodbujajo ustvarjalnost, kritično razmišljanje in odgovorno uporabo tehnologije. Naloga tako prispeva k razumevanju vloge UI v medijski produkciji ter njenem potencialu in omejitvah pri oblikovanju prihodnosti, ustvarjalnosti in inovacij.
Ključne besede: ChatGPT, umetna inteligenca, ustvarjalnost UI, medijska produkcija, visokošolsko izobraževanje
Objavljeno v ReVIS: 21.01.2025; Ogledov: 308; Prenosov: 4
Celotno besedilo (514,29 KB) |
10. Etična uporaba umetne inteligence (ChatGPT) v izobraževanju : priročnik za učitelje in študente medijskih študijSrečo Zakrajšek, 2025, strokovna monografija Opis: Priročnik "Etična uporaba umetne inteligence (ChatGPT) v izobraževanju" ponuja vpogled v odgovorno vključevanje umetne inteligence v akademsko okolje, s poudarkom na spoštovanju etičnih načel in preprečevanju zlorab. Namenjen je tako učiteljem kot študentom in zajema osnovne informacije o umetni inteligenci, njenih prednostih in omejitvah ter prinaša praktične primere in rešitve za etično uporabo.
Priročnik vključuje konkretne primere, kako lahko ChatGPT uporabimo za iskanje virov, jezikovno podporo in generiranje idej, ne da bi s tem kršili pravila akademske integritete. Hkrati opozarja na situacije, kjer je uporaba umetne inteligence neprimerna, na primer pri samostojni pripravi zaključenih nalog brez avtorskega prispevka ali pri goljufanju na izpitih.
Praktične rešitve, ki jih priročnik ponuja, zajemajo tudi smernice za učitelje, kako študente poučiti o pravilih in odgovornostih pri uporabi tehnologije. Priročnik poudarja pomembnost kritične presoje rezultatov, pridobljenih z umetno inteligenco, in spodbujanje ustvarjalnosti ter avtonomije študentov kljub razširjeni uporabi tehnologije. Sklepni del priročnika združuje teoretična in praktična spoznanja ter zagotavlja, da umetna inteligenca ostaja koristen pripomoček, ki dopolnjuje, a nikoli ne nadomešča človeškega dela, s čimer spodbuja etično uporabo, akademsko integriteto in kritično razmišljanje v izobraževalnem okolju.
Ključne besede: ChatGPT, umetna inteligenca, etika, etična uporaba umetne unteligence, priročniki
Objavljeno v ReVIS: 21.01.2025; Ogledov: 341; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,12 MB) |
