1. Raziskovalno delo s pomočjo umetne inteligence : priročnikSrečo Zakrajšek, 2025, strokovna monografija Opis: Priročnik: Raziskovalno delo s pomočjo umetne inteligenc združuje temeljna načela raziskovalne metodologije z novimi možnostmi uporabe umetne inteligence (UI) pri raziskavah. Predstavlja različne raziskovalne metodologije (kvantitativne, kvalitativne, mešane metode, eksperimentalne, deskriptivne, primerjalne, zgodovinsko-analitične in akcijsko raziskovanje) ter ponuja praktične vzorce načrtov iz izvedbe raziskav. Avtor opozarja na pomen etike, verodostojnosti in zanesljivosti podatkov ter predlaga, kako lahko UI pripomore k hitrejšemu načrtovanju, obdelavi podatkov, pisanju poročil in refleksiji. Delo je namenjeno predvsem študentom, raziskovalcem in praktikom, ki želijo združiti klasične raziskovalne pristope z naprednimi digitalnimi orodji.
Ključne besede: ChatGPT, umetna inteligenca, raziskovalno delo, raziskovalne metodologije, priročniki
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2025; Ogledov: 850; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (5,14 MB) |
2. Povezovanje igralne terapije s psihosocialnim svetovanjem pri delu z otroki : razlike, podobnosti in možnosti za izboljšanje strokovnega delaDolores Sonički, 2025, magistrsko delo Opis: Poklic psihosocialnega delavca je v Sloveniji razmeroma nov, pri čemer večina strokovnjakov deluje predvsem na področju svetovanja odraslim. Ko se svetovalec odloči za delo z otroki in mladostniki, se pojavijo posebni izzivi, saj je treba upoštevati razvojne značilnosti mlajše populacije ter njihove posebne potrebe. V svoji magistrski nalogi smo zato želeli raziskati, kako svetovalci in terapevti v praksi združujejo kognitivno vedenjske pristope z igralno terapijo. Slednja obsega širok nabor tehnik in različic (psihodinamsko, na otroka osredotočeno, filialno ipd.) ter dokazano podpira čustveni in socialni razvoj.
V teoretičnem delu so predstavljene osnove svetovanja, poudarki pri delu z otroki in mladostniki ter vloga svetovalca, ki lahko uporablja kognitivno vedenjske in kreativne metode. Poseben poudarek smo namenili preglednemu orisu igralne terapije in vprašanju, kako se njena načela lahko uspešno prenesejo v psihosocialno svetovalno delo. Raziskovali smo razlike, podobnosti ter možnosti za izboljšane na njihovem področju dela.
Empirični del vključuje opredelitev raziskovalnega problema, namen in cilje raziskave ter uporabljene metode in instrumente. V okviru kvalitativnih intervjujev smo se pogovarjali tako s psihosocialnimi svetovalci kot z različnimi terapevti, da bi pridobili čim širši vpogled.
Rezultati kažejo, da se igralna terapija in psihosocialno svetovanje medsebojno dopolnjujeta, saj kombiniran pristop olajša razumevanje otrokovega vedenja in okrepi čustveno podporo. Ob tem se poudarja ključen pomen kompetentnosti strokovnjakov, stalnega usposabljanja in zagotavljanja ustreznih pogojev za delo. Med najpomembnejšimi izzivi ostajajo pomanjkanje supervizije ter šibkejše povezovanje strokovnjakov, kar otežuje optimalno integracijo obeh pristopov.
Ključne besede: svetovanje, terapija, psihosocialno svetovanje, igralna terapija, integracija, otroci, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 767; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,35 MB) |
3. Ustvarjalno reševanje problemov s pomočjo umetne inteligenceSrečo Zakrajšek, 2025, strokovna monografija Opis: Knjiga USTVARJALNO REŠEVANJE PROBLEMOV S POMOČJO UMETNE INTELIGENCE predstavlja šest sodobnih metod, ki posameznikom, skupinam, organizacijam in izobraževalnim ustanovam pomagajo pri učinkovitem reševanju različnih vrst problemov. Metode niso omejene na področje stroke, temveč so uporabne v podjetništvu, šolstvu, javni upravi, oglaševanju, zdravstvu, novinarstvu in drugod.
Poseben poudarek je na tem, da pri uporabi umetne inteligence ni potrebno poznati zapletenih metod in tehnik kreativnosti. UI (npr. ChatGPT) zbere in strukturira ideje, predlaga možnosti in simulira učinke različnih rešitev. Metode spodbujajo inovativno razmišljanje, sistematičnost, etično presojo in sodelovanje. Knjiga vključuje številne praktične primere z različnih področij in napotke za nadgrajevanje in vrednotenje predlaganih rešitev.
Ključne besede: kreativnost, ustvarjalnost, umetna inteligenca, kreativno reševanje problemov, lista atributov, AI simulacija različnih perspektiv
Objavljeno v ReVIS: 28.08.2025; Ogledov: 875; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,92 MB) |
4. Metode za ocenjevanje in optimizacijo idej s pomočjo UI : ustvarjalno načrtovanje novih izdelkov in storitevSrečo Zakrajšek, 2025, strokovna monografija Opis: Metode za ocenjevanje in optimizacijo idej s pomočjo UI omogočajo, da se ideje hitro preverijo, izboljšajo in prilagodijo za uspešno izvedbo. Vsaka metoda ima svoj pristop: od analize prednosti in slabosti, debatnega soočenja argumentov, strokovnega pregleda, ustvarjalnega iskanja rešitev brez predsodkov do spodbujanja radikalnih idej s provokativnimi vprašanji. Njihova uporaba sega od poslovnega odločanja in znanstvenih raziskav do inovacij in kreativnih industrij. Pravilna izbira metode je odvisna od cilja analize, zahtevnosti problema in konteksta, pri čemer se metode pogosto dopolnjujejo, da zagotovijo celovit vpogled v kakovost in izvedljivost ideje.
V gradivu so predstavljene metode: Za in proti (Pro in kontra), Med dvema ognjema, Peer Review (medsebojna evalvacija idej), Gordonova tehnika, Provokacija in Šest medalj vrednosti. Pri vsaki metodi so tudi konkretni primeri, izdelani s pomočjo UI, ki so praviloma tudi nadgrajeni ali uporabljeni v kombinaciji z drugimi metodami.
Ključne besede: kreativnost, ustvarjalnost, načrtovanje, umetna inteligenca, ocenjevanje, optimizacija, Gordonova tehnika, provokacija, šest medalj vrednosti
Objavljeno v ReVIS: 28.08.2025; Ogledov: 967; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,40 MB) |
5. Ustvarjalne metode za analizo, razumevanje in reševanje nalogSrečo Zakrajšek, 2025, strokovna monografija Opis: Ustvarjalne metode so uporabna orodja za boljše razumevanje nalog, iskanje rešitev in razvoj novih idej. Metode Postavljanje vprašanj odpirajo miselni prostor in spodbujajo razmišljanje o problemih z različnih zornih kotov. Tehnika Kaj, če ...? razvija domišljijo in preizkuša možnosti zunaj običajnih okvirjev. SWOT analiza omogoča pregled notranjih in zunanjih dejavnikov uspeha (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti), medtem ko Ishikawa diagram (ribja kost) jasno razčleni vzroke za določen problem. Metoda 4xP omogoča razumevanje ideje ali odločitve skozi raziskovanje, izražanje, izmenjavo mnenj in vrednotenje. Uporaba teh metod spodbuja ustvarjalno razmišljanje, povečuje kakovost rešitev in omogoča bolj premišljeno delovanje v izobraževanju, podjetništvu in vsakdanjem življenju.
Ključne besede: kreativnost, načrtovanje, umetna inteligenca, analiza, šest univerzalnih vprašanj, SWOT analiza, 4xP, Ishikawa diagram (ribja kost), postavljanje vprašanj
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2025; Ogledov: 1185; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,09 MB) |
6. Ubogi novinarji : zbirka pesmi, esejev, poročil, pisem, ---Srečo Zakrajšek, 2025, umetniško delo Opis: V svetu, kjer se novice zamenjajo hitreje kot vreme, se novinarji pogosto znajdejo v položaju, ki ga nihče ne opazi – razen takrat, ko jih napadejo. So prva linija obveščanja in zadnja tarča kritik. Pišejo v imenu javnosti, a redko kdo piše v njihovem imenu.
Zbirka »Ubogi novinarji« je poskus obrata pogleda. V njej govorijo tisti, ki običajno sprašujejo – in zdaj sami odgovarjajo. Pesmi, eseji, poročila in pisma, zbrane na teh straneh, niso le literarni izraz poklica, temveč pričevanje o pokončnosti, stiski, izgubi in uporu. Med vrsticami utripa izčrpanost in zavezanost, jeza in ponos, tišina in glas.
Ključne besede: pesmi, pisma, novinarji, mediji, svoboda izražanja, resnica, umetna inteligenca, ChatGPT
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2025; Ogledov: 1198; Prenosov: 9
Celotno besedilo (673,03 KB) |
7. Analiza povezanosti stila navezanosti in kvalitete partnerskih razmerij skozi prizmo kognitivno vedenjske teorije : magistrska nalogaKarmen Krenker, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo preučevali povezanost stila navezanosti s kakovostjo partnerskih razmerij ter povezanost teh slogov z jedrnimi in vmesnimi prepričanji, kot jih obravnava kognitivno-vedenjska teorija (KVT), in njihov vpliv na vedenjske reakcije in čustva.
V nalogi smo uporabili kombinirano metodologijo, ki je vključevala kvalitativni in kvantitativni pristop. V kvantitativnem delu smo z vprašalnikom odnosov med desetimi sodelujočimi preverjali prevladujoče stile splošne navezanosti. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo med izrazitimi stili navezanosti izbrali tri osebe z različnim stilom ne varne navezanosti. Izbrane osebe smo nato povabili k polstrukturiranemu intervjuju (kvalitativni del), kjer smo preverjali povezave med stilom navezanosti in med vmesnimi ter jedrnimi prepričanji ter povezavo med stilom navezanosti in kvaliteto partnerskih razmerij.
Raziskava je pokazala, da so stili navezanosti povezani s specifičnimi vmesnimi ter jedrnimi prepričanji posameznikov. Povezave med stilom navezanosti in kakovostjo razmerij se kažejo le pri nekaterih udeležencih.
Omejitve raziskave vključujejo majhnost vzorca, zaradi česar vse ugotovitve niso splošno veljavne. Za prihodnje raziskave bi bilo koristno vključiti večji vzorec in preučiti več stilov navezanosti, da bi se bolje razumelo, kako navezanost vpliva na kakovost partnerskih razmerij v širšem kontekstu.
Praktične implikacije raziskave vključujejo možnosti za boljše razumevanje vedenj in prepričanj v svetovalnih procesih in psihoterapiji, kar lahko prispeva k boljši podpori posameznikom pri obvladovanju težav v odnosih. Terapevti lahko rezultate uporabijo za pomoč pri izboljševanju partnerskih odnosov, saj jim omogočajo boljše razumevanje vpliva stilov navezanosti. Naše ugotovitve lahko služijo tudi kot osnova za nadaljnje raziskave, ki poglabljajo razumevanje navezanosti in partnerskih razmerij. Posamezniki in pari lahko uporabijo naše rezultate za boljše razumevanje lastnih stilov navezanosti in prepričanj ter njihov vpliv na vedenje in čustva, kar jim pomaga pri izboljšanju odnosov.
Ključne besede: stili navezanosti, kakovost partnerskih razmerij, kognitivno-vedenjska teorija, vmesna prepričanja, jedrna prepričanja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 18.03.2025; Ogledov: 1333; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,81 MB) |
8. Vpliv elektronskih naprav na razvoj osnovnošolskih otrok : magistrska nalogaMateja Lomovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost.
Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti.
Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342).
Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.
Ključne besede: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 1351; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,13 MB) |
9. Memetics : truth and freedom as ontological, phenomenological, and epistemological concepts elucidated by memeticsAndrej Drapal, 2024, doktorska disertacija Opis: The thesis explores the scientific discipline of memetics, which connects evolutionary
biology with social sciences. Originally proposed by Richard Dawkins in 1976, memetics
has faced significant developments and criticisms. This thesis aims to solidify memetics’
position as a scientific discipline and establish methodological foundations for the social
sciences by proposing a precise definition of memes’ identity.
The primary focus of the thesis is the coevolution of biological (genes/physical) and
cultural (memetic/mental) aspects, advancing this classic dualism into NOCEMA, a concept
inspired by S.J. Gould’s Non-Overlapping Magisteria. Instead of seeking to experimentally
prove memes, the thesis examines their role in cultural spheres and their benefits as cultural
building blocks. This exploration is nonlinear and recursive, mirroring the nature of the
subject itself.
The thesis employs a multidisciplinary and holistic approach, drawing from various
scientific disciplines to create a comprehensive understanding of memetics. Key themes
include intersubjectivity, subjectivity, consciousness, novelty, meaning, language,
discourse, individuality, quantum mechanics, set theory, and fractal geometry. It addresses
issues like belief, fashion, memory, understanding, creativity, branding, and the relationship
between ethics and morality.
Methods include a combination of phenomenology, ontology, and the archaeology of
memes. These methods are applied to analyze the coevolution of biological and cultural
aspects and propose a precise definition of memes’ identity. The thesis also employs a
pluralistic methodology, comparing theories with other theories rather than with empirical
data, aligning with the work of scholars like Feyerabend.
The results underscore that memetics is fundamentally about communication and thus aims
to provide novel tools for research in the communication field. The thesis concludes that
memetics is both a description of reality and a method for exploring social reality. It
highlights the importance of memetics in understanding human culture and communication,
proposing it as a significant contribution to various fields of study.
Ključne besede: memetika, memi, evolucija, koevolucija, komunikacija, ontologija, fenomenologija, epistemologija, etika, doktorske disertacije
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 1380; Prenosov: 48
Celotno besedilo (6,84 MB) |
10. Metode za spodbujanje idej posameznikov : ustvarjalno načrtovanje novih izdelkov in storitevSrečo Zakrajšek, 2025, strokovna monografija Opis: Umetna inteligenca predstavlja izjemne možnosti ob uporabi različnih metod in tehnik za generiranje idej in njihovih kombinacij. Ta priročnik ponuja pet kreativnih metod, ki pomagajo posameznikom pri ustvarjanju novih idej, reševanju problemov ter načrtovanju izdelkov in storitev. Vsaka metoda oziroma tehnika je opisana skozi praktične primere in prilagojena široki uporabi – od vsakdanjih izzivov do kompleksnih projektov.
V priročniku boste spoznali kako načrtujemo in izvedemo naslednje postopke: Ideje, ki se porodijo posameznikom, Analogija (podobnost, sorodnost), Prisilne povezave, Igre z besedami in Miselni vzorci. Izbira prave metode oz. tehnike je odvisna od specifičnega problema in ciljev, zato priročnik ponuja smernice za izbiro optimalnega pristopa. Cilj je izboljšati sposobnosti načrtovanja, kreativnega razmišljanja in prilagajanja, s čimer lahko preprečimo težave še preden nastanejo ter poiščemo priložnosti tam, kjer jih prej nismo videli.
Ključne besede: kreativnost, načrtovanje, umetna inteligenca, ideje, analogija, prisilne povezave, igre z besedami, miselni vzorci
Objavljeno v ReVIS: 06.03.2025; Ogledov: 1272; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,12 MB) |
