Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


121 - 130 / 360
Na začetekNa prejšnjo stran9101112131415161718Na naslednjo stranNa konec
121.
Pot razvoja domov za starostnike
Martin Erjavec, 2020

Opis: V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili vzroke, ki so pripeljali do potreb po ustanovah, kot so zdajšnji domovi za upokojence, in razvoj zdravstvene nege skozi čas. Glavne podatke smo pridobili z izvedbo kvalitativnih intervjujev, ki smo jih opravili z visoko strokovnimi osebami, ki so oziroma še danes profesionalno delujejo v takih ustanovah, s pregledom strokovne literature, kjer so razvidne smernice za prihodnost, in s podrobnim pregledom organizacije dela v Domu upokojencev Kranj, v katerem smo zaposleni kot vodja tehnične enote. Na začetku smo se osredotočili na populacijo ljudi, ki so potrebovali tako socialno ustanovo za svoje lastno preživetje. Nekateri so prišli v ustanovo zgolj spokojno umreti, sicer bi jih našli v kakšnem jarku, zato so se prve takšne ustanove imenovale tudi hiralnice. Kasneje smo opisali, kako se je z razvojem in predvsem zaradi vse večjih zdravstvenih potreb ljudi razvijala tudi zdravstvena nega, ki je danes na zelo visoki oziroma vrhunski ravni. Namen raziskave je predvideti smernice vsebinskega razvoja, kot tudi razvoja zdravstvene nege v domovih za upokojence v obdobju 2020–2030. Na osnovi takih raziskav bi se lahko tudi tehnološko stroka v nekem obdobju pripravila na spremembe, ki jih prinaša razvoj v prihodnosti. Ključnega pomena pri razvoju bo vsekakor Zakon o dolgotrajni oskrbi. Od tega zakona bo odvisno, kako bodo organizacijsko in vsebinsko v prihodnosti videti domovi za upokojence.
Ključne besede: domovi upokojencev, zdravstvena nega, razvoj, kvalitativni intervjuji, dolgotrajna oskrba, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 968; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

122.
Primerjava med različnimi generacijami gimnazijcev v poznavanju, razumevanju in kazalnikih čustvene inteligence
Manca Kosmač Vrabec, 2020

Opis: Čustva igrajo v posameznikovem življenju veliko vlogo. Vse bolj se prepoznava pomembnost čustvene inteligentnosti, tako v zasebnem kot poslovnem življenju, ki vključuje poznavanje in razumevanje lastnih čustev in čustev drugih, obvladovanje svojih čustev in upravljanje z medosebnimi odnosi. V nalogi je predstavljeno, kako različni avtorji opredeljujejo čustva, inteligentnost, čustveno inteligentnost in kako se je razumevanje slednje razvijalo skozi zgodovino. V teoretskem poglavju predstavljamo tudi značilnosti različnih generacij - generacije Y in generacije Z. V raziskavi nas je namreč zanimalo, ali različne generacije mladostnikov različno poznajo, razumejo in samoocenjujejo kazalnike čustvene inteligentnosti. Primerjali smo poznavanje, razumevanje in samoocenjevanje kazalnikov čustvene inteligentnosti med gimnazijci iz leta 2013, ki pripadajo generaciji Y, in gimnazijci iz leta 2020, ki pripadajo generaciji Z. Gimnazijci iz leta 2020 so pokazali višjo stopnjo poznavanja čustvene inteligentnosti in višje ocenjevali pomembnost nekaterih njenih elementov (koristnost razumevanja čustev drugih, poslušanja, poznavanja lastnih omejitev in sposobnosti in sposobnost sodelovanja z drugimi na delovnem mestu). Pri samooceni kazalnikov čustvene inteligentnosti so se gimnazijci iz leta 2020 v splošnem ocenjevali nekoliko višje kot gimnazijci iz leta 2013, konkretno so se za statistično značilne izkazale razlike pri storilnosti, samoobvladovanju, empatiji in družbenih spretnostih, pri samozavedanju in motivaciji pa razlike niso bile statistično značilne. Zadnji del naloge predstavi pomanjkljivosti te raziskave in morebitne možnosti za popravke in razvoj. Glavne pomanjkljivosti predstavljajo velikost in reprezentativnost vzorca iz leta 2013 in nekalibrirana anketa. Možnosti za nadaljnji razvoj je veliko, od širjenja raziskave skozi druge generacije, do širjenja skozi druge države in kulture.
Ključne besede: čustva, inteligenca, čustvena inteligenca, gimnazijci, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 758; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (826,34 KB)

123.
Pojav travme ob nenadni izgubi bližnje osebe in podpora žalujočim pri prebolevanju izgube
Mikela Veren, 2020

Opis: Izguba bližnjega je ena najbolj bolečih izkušenj ži ljenju. Smrt bližnje ljubljene osebe je eden naj ečjih uni erzalnih stresnih deja niko ži ljenju na katere se ečina ljudi uspešno prilagodi brez kliničnega posredo anja. Za nekatere pa je žalost bolj zapletena zaradi prepreta teža in deja niko izgube zaradi katerih ne pride do uspešne prilagodit e. Sindrom zapletene žalosti po zroča ečjo stisko in funkcionalno ok aro žalujočega eč let po izgubi izzi pa je, kako in kdaj posredovati. Doži ljanje nenadne smrti bližnje osebe je indi idualizirano pri čemer se posamezniki soočajo z močnimi čust i telesnimi spremembami in prilagodit ami ži ljenju. Neugodno razreše anje in prilagajanje na izgubo lahko pri ede do čust enih in fizičnih motenj zato je bist enega pomena stroko na pomoč žalujočim ter podpora socialnega okolja. V magistrski nalogi so zajeta osnovna spoznanja o soočanju z izgubo in nenadno smrtjo bližnje osebe. Pregled literature ključuje sistematično iskanje izsledko raziska in sintez ki se osredotočajo na osno ne mehanizme žalo anja in poja tra me med prebole anjem izgube. Poseben del naloge je namenjen tudi po eza i duho nosti in žalo anja. Namen magistrskega dela je celo itejše raziskati način žalo anja posamezniko ki se soočajo z nenadno izgubo ljubljene osebe. Ker gre pri tem za nepričako ano izgubo smo razisko ali prisotnost tra me ži ljenju oseb ki so izgubili bližnjo osebo. Zanimalo nas je s čim se morajo odrasli po smrti bližnje osebe spoprijeti, kako se jim ži ljenje spremeni ter kako vpliva podpora družinskih člano terape to in socialnega okolja na doži ljanje žalujočih. Rezultati kažejo na poziti no predela o izgube ne glede na starost in spol. Pri žalo anju imajo gla no logo družina prijatelji in partnerji ki žalujočim stojijo ob strani. Predelavo izgube žalujoči uspešno rešujejo tudi z oporo duho nosti. Rezultati nakazujejo premalo strokovne pomoči in neizobražen kader na področju nenadne smrti.
Ključne besede: nenadna smrt, soočanje z izgubo, travmatično žalovanje, pomoč žalujočim, duhovnost, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 953; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

124.
Socialna aktivacija in njena umestitev v zaposlitveno politiko Slovenije
Edina Kovač Cvetko, 2020

Opis: V magistrskem delu obravnavamo pilotni projekt Socialne aktivacije. Osnovni namen sistema socialne aktivacije je zmanjševanje tveganja revščine z večjo socialno vključenostjo. Gre za celovit pristop obravnave in reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo večkrat zapletene zdravstvene in socialne težave, so ranljivi, socialno izključeni, nemotivirani za spremembe ter posledično velikokrat težje zaposljivi. V prvem delu magistrske naloge predstavljamo zgodovinski pregled skrbi za ranljive skupine ter natančno predstavljamo sam projekt Socialne aktivacije. V drugem, empiričnem delu, predstavljamo stanje socialne aktivacije, kot ga vidijo intervjuvanci. Za dosego zastavljenih ciljev empiričnega dela uporabljamo kvalitativno metodologijo v obliki poglobljenih intervjujev udeležencev in izvajalcev projekta. Izbrali smo globinski pol strukturirani intervju, ki omogoča tudi dodatna podvprašanja, s katerim osebo usmerjamo k zastavljeni temi. Magistrska naloga zajema raziskavo dveh skupin intervjuvancev. V prvi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili izbrani na razpisu kot izvajalci programa socialne aktivacije v različnih regijah po Sloveniji, so tisti, ki z udeleženci preživijo največ časa in od katerih se zahteva, da v točno določenem časovnem okvirju pokažejo merljive rezultate. Pri raziskavi te skupine ugotavljamo njihove izkušnje, največje izzive, prednosti in slabosti socialne aktivacije. Neprecenljivi so nam tudi njihovi predlogi za dopolnitev, izboljšavo in umestitev socialne aktivacije v zaposlitveno politiko Slovenije. V drugi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili vključeni v projekt Socialne aktivacije − v vmesni program, in sicer smo izbrali le tiste udeležence, ki so uspešno zaključili program in se med programom ali takoj po njegovem zaključku zaposlili. Zanimajo nas njihova začetna pričakovanja, pridobitve v programu, odnos do denarne socialne podpore, kaj je bilo tisto, kar je v njih vzbudilo željo po spremembah in tem da se zaposlijo, kaj bi spremenili v SA ter kateri instituciji bi zaupali vodenje SA v prihodnje. S pomočjo raziskave v zaključku naloge podajamo predloge vsem deležnikom in oblikovalcem socialne aktivacije, za njeno izboljšavo ter umestitev v že obstoječi sistem in prakso slovenske aktivne politike zaposlovanja.
Ključne besede: socialna aktivacija, socialna vključenost, zaposlovanje, udeleženci, pričakovanja, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 881; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

125.
Opredelitev doživljanja varnosti in doživljanja svobode pri brezdomcih in analiza njune medsebojne povezave
Anja Medved, 2020

Opis: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva, to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav. Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh občutkov pri brezdomcih. Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let. Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja. Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda tako širša javnost tudi sami brezdomci. Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri.
Ključne besede: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1884; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

126.
Pozitivna verbalna komunikacija in njen vpliv na medosebne odnose v organizaciji
Gregor Locatelli, 2021

Opis: Pozitivna verbalna komunikacija je dobrodošla v vseh družbah oziroma v kulturi, saj ima velik vpliv na medosebne odnose in posledično na poslovanje družbe ali podjetja. Pogosto pa je zapostavljena, saj vodstvo ne prepozna njenega pomena ali pa se tako pozitivni verbalni komunikaciji kot produktivnosti ljudi ne posveti dovolj. Glavni namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšno vlogo ima pozitivna verbalna komunikacija pri medosebnih odnosih med zaposlenimi v organizacijah, ki so jih prevzeli tuji investitorji. V empiričnem delu naloga prikazuje potek komunikacije med zaposlenimi in vodstvom ter probleme, ki nastajajo pri komuniciranju zaposlenih. Po večini se opažajo težave zaradi slabega razumevanja informacij in pomanjkljivega posredovanja navodil za opravilo nalog. Tuji vodilni kader uporablja svoj materni ali angleški jezik za posredovanje informacij oziroma navodil za delo, kar zaposlenim povzroča nerazumevanje in nepravilno interpretacijo komunikacije. Po večini pa so zaposleni zadovoljni z zdajšnjim vodstvom; opaziti je večjo prisotnost pozitivne verbalne komunikacije na vseh področjih. V zaključku naloge so predstavljeni rezultati raziskave-odnos ljudi do izvajanja pozitivne verbalne komunikacije in kako jo razumejo. Pomembne ugotovitve te raziskave so predvsem potrditev, da pozitivna komunikacija definitivno izboljša zadovoljstvo zaposlenih; a kljub temu, še vedno ostaja v organizacijah, ki so jih prevzeli tuji investitorji, zadovoljstvo na delovnih mestih daleč od pričakovanega.
Ključne besede: pozitivna verbalna komunikacija, medosebni odnosi, tuji investitorji, zaposleni, nerazumevanje informacij, izvajanje nalog, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1657; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

127.
Težave v komunikaciji med najstniki in starši
Keli Rejec, 2021

Opis: Obdobje najstništva je tako za najstnike kot za starše velik preizkus. To razvojno obdobje je prežeto z velikimi preizkušnjami in spremembami najstnika. To pa je moč opaziti tudi v komunikaciji med najstniki in starši, ki sedaj od vseh udeleženih zahteva preobrazbo. Za najstnika je značilno, da se pričenja upirati in bolj močno izražati svoje mnenje. Zato je izredno pomembno, kako se, zaradi vseh teh sprememb in močnih čustev, nanj odzivajo starši. V vsebinskem delu te naloge smo podrobneje opravili kritičen pregled literature, ki je zajemal na eni strani predstavitev težav v komunikaciji med najstniki in starši, na drugi strani pa je odpiral pogled in rešitve za kvalitetnejše sporazumevanje. V raziskovalnem delu smo se preko kvalitativne raziskave bolj podrobno posvetili najstnikom in raziskovali njihov pogled na komunikacijo s starši. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo preko petih najstnikov pridobili natančnejše in globlje odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati so pokazali, da se največ težav v komunikaciji med najstniki in starši pojavlja predvsem zaradi občutka nezaupanja in nespoštovanja. Najstniki imajo občutek, da jim starši premalo zaupajo in da ne verjamejo dovolj vanje. Ugotovljen pa je bil tudi neenakovreden odnos s strani staršev, ki mu primanjkuje spoštovanja, saj najstniki v komunikaciji s starši občutijo, da so v podrejenem položaju. Poleg vsega tega pa je nujno treba ohranjati zavedanje, da je vsaka družina celica zase in je ta problematika obširnejša in kompleksnejša predvsem zaradi različnosti v medsebojni družinski dinamiki. Kar je pravilo pri enih, ne velja pri drugih in obratno, zato se moramo izogniti kakršnemu koli predvidevanju oziroma posploševanju.
Ključne besede: najstniki, starši, komunikacija, težave, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 1133; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

128.
Integracija kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije
Irena Stubelj, 2020

Opis: V magistrski nalogi smo želeli predstaviti možnosti svetovanja oziroma psihoterapije z integracijo kognitivno-vedenjske terapije in relacijske družinske terapije in ugotoviti, ali bi tak način dela s klienti zmanjšal zaznane pomanjkljivosti ene in druge terapije in povečal klientove možnosti za uspešnost terapije. V ta namen smo v teoretičnem delu predstavili kognitivno-vedenjsko terapijo, njeno zgodovino, bistvene elemente, potek same terapije in tehnike, ki jih kognitivno-vedenjski terapevti uporabljajo. Predstavili smo tudi relacijsko družinsko terapijo, njene komponente, temeljne pojme in terapevtske intervencije v relacijski družinski terapiji ter vlogo in način dela relacijskega družinskega terapevta. Iz teoretskega dela smo skušali izluščiti razlike med obema vrstama terapije. Opisali smo vzroke za integracijo psihoterapij, možne načine integracije in skupne terapevtske dejavnike, to je tiste dejavnike, ki so se izkazali za najučinkovitejše v različnih terapijah. Nato smo opravili raziskavo med terapevti ene in druge modalitete in s pomočjo kodiranja naredili kvalitativno analizo pridobljenih podatkov. Na koncu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega dela skušali podati nekaj napotkov za integracijo kognitivno-vedenjske in relacijske terapije. Na začetno vprašanje o koristnosti integracije tehnik kognitivno-vedenjske terapije in družinske relacijske terapije, lahko na podlagi teoretičnega in empiričnega dela odgovorimo pritrdilno. Menimo, da se načela ene in druge terapije ne izključujejo, vsaka pozornost usmerja na določen vidik posameznikovega življenja. Terapevti, ki so bili vključeni v raziskavo, opažajo nekaj pomanjkljivosti enega oziroma drugega pristopa. Večina v svoje delo vključuje tehnike drugih pristopov, tudi dveh obravnavanih vrst terapij, z namenom večje kvalitete svetovanja.
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, družinska relacijska terapija, integracija, skupni terapevtski dejavniki, psihoterapija, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 945; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (610,72 KB)

129.
Mobing na delovnem mestu - rešitve nadrejenih
Sevda Šabić, 2021

Opis: V tej nalogi želimo prikazati temnejšo, v mnogih primerih izpuščeno stran poslovanja, ki jo povzroča predvsem povečan stres v svetu, v katerem živimo. Torej, želimo prikazati mobing kot obliko neprimernega delovnega vedenja, ki škoduje ne samo posamezniku in organizaciji, temveč tudi široki mreži odnosov v družbenem sistemu. Mobing ima relativno kratko zgodovino, a kljub temu so ga številne definicije poskušale podrobneje opisati in razložiti njegovo pojavljanje. Zahvaljujoč raziskavam, je bila ustvarjena podoba za navadne ljudi, da lažje prepoznajo mobing in da se prepreči nadaljnje nadlegovanje na delovnem mestu. Mobing je izraz, ki postaja del vsakdanjosti in opisuje pojav, ki so ga strokovnjaki najprej označili kot psihični teror na delovnem mestu. Mobing je pojav, ki negativno vpliva na psihično, socialno in ekonomsko stanje posameznika. Zelo pomembno je njegovo pravočasno preprečevanje in razreševanje, in sicer tako z vidika organizacije kot tudi posameznika. Ključno vlogo pri tem imajo vodje v podjetju. Da bi ugotovili, kako se vodje spopadajo z mobingom, smo izvedli raziskavo. Pri raziskavi je bila uporabljena metodologija intervjujev z vodji v podjetju. Namen je bil ugotoviti, na kakšne načine si vodje v izbrani organizaciji prizadevajo preprečevati in razreševati mobing. Odgovori intervjuvancev so potrdili, da je mobing v njihovem podjetju prisoten. Intervjuvanci kot glavne pogoje za uspešno poslovanje in doseganje ciljev podjetja izpostavljajo dobre odnose in zadovoljstvo zaposlenih. Odgovori vprašanih so bili večinoma podobni. Njihovo stališče je, da je zaposlene treba ozaveščati in izobraževati, saj se na ta način mobing lahko prepreči ali vsaj omeji.
Ključne besede: mobing, delovni odnosi, nadrejeni, komunikacija, preprečevanje konfliktov, razreševanje konfliktov, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 971; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

130.
Analiza oblik pomoči za starše otrok s specifičnimi učnimi težavami
Urška Petak, 2020

Opis: Specifične učne težave (SUT) pri učencih so v porastu. Otrok s posebnimi potrebami, kamor po opredelitvi Zakona o osnovni šoli (11. člen) spadajo tudi otroci s specifičnimi učnimi težavami, potrebuje jasno in močno podporo staršev oziroma skrbnikov. V procesu pomoči otroku in soočanju s svojimi stiskami starši največkrat ostajajo sami, brez zadostne podpore. V diplomski nalogi smo ugotavljali, kakšna je podpora staršem otrok s SUT. Raziskali smo, kaj bi ti starši potrebovali, da bi lahko bolje podprli svoje otroke in se ob tem bolje soočili s svojim doživljanjem stisk. V teoretičnem uvodu so opisane značilnosti specifičnih učnih težav, njihova opredelitev skozi zgodovino ter njihova umestitev in ureditev s pravnega vidika. Opisana je tudi ureditev in obravnava SUT v Sloveniji ter primerjava s tujino. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev opravili med starši otrok s SUT. Ugotovili smo, da podpora staršem sicer obstaja, a je v veliki meri prepuščena v presojo posameznemu strokovnemu oziroma pedagoškemu delavcu. V osebno presojo je prepuščena tudi odločitev za pridobivanje novih znanj s področja specifik otrok pri pedagoških in ostalih strokovnih delavcih. Za nadzor nad usvajanji novih znanj ni odgovoren nihče. Podpora tudi ni enakomerno in enakovredno omogočena vsem staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami. Svetovalni centri so prezasedeni, strokovni delavci niso dostopni v vseh regijah. Tako ostaja podpora staršem otrok s specifičnimi učnimi težavami sistemsko slabo podprta, neorganizirana in ni ponujena v enakomerni meri za vse starše.
Ključne besede: specifične učne težave, primanjkljaji, učenje, oblike podpore, podpora staršem, usmerjanje, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 925; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (597,19 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh