Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V diplomskem delu bomo obravnavali problematiko zasvojenosti, osredotočili se bomo na aspekt vzdrževanja abstinence. Zanima nas, kaj motivira zasvojenega posameznika, da se odloči za abstinenco in kolikšno vlogo igra rehabilitacijski program, ki si ga je izbral. Zaradi globlje in kompleksne narave problema smo se odločili, da bomo izvedli kvalitativno raziskavo, saj nas zanimajo osebni vidiki ter opažanja posameznikov, ki imajo lastno izkušnjo zasvojenosti. Za vzorčenje smo si izbrali neverjetnostni namenski vzorec, in sicer izpeljali smo štiri intervjuje z uporabniki komunske Skupnosti Žarek v Bohinju. Z njimi smo izvedli poglobljene pol-strukturirane intervjuje, preko katerih smo dobili realen in pristen vpogled v doživljanje zasvojenosti. Pregledali smo različna obdobja njihovega življenja, in sicer smo se najprej osredotočili na obdobje pred zasvojenostjo, mladostniško obdobje in prvi stik z drogo, obdobje rehabilitacije in nazadnje še na proces samorefleksije med obdobjem rehabilitacije, ki se delno nanaša tudi na njihovo razmišljanje o prihodnosti. Prišli smo do ugotovitev, da mora posameznik doseči »dno« ter da se šele takrat lahko odrine od tal; z drugimi besedami povedano mora dozoreti pravi čas, ko se posameznik dobesedno naveliča življenja z zasvojenostjo, saj je šele takrat pripravljen na konkretno spremembo življenjskega sloga, kar od njega terja ogromno truda, vztrajnosti in samorefleksije. Ugotovili smo tudi, da program, ki ga obiskujejo, lahko neizmerno pripomore k njihovemu okrevanju, saj jim nudi različna orodja za spoprijemanje z medčloveškimi odnosi in z vsakdanjim življenjem ter s težavami, ki jih le-to prinese.
Ključne besede: zasvojenost, abstinenca, motivacija, komune, kvalitativne raziskave, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 876; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: V Sloveniji ţivi veliko potomcev priseljencev iz Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BiH), ki so bili po razpadu nekdanje skupne drţave Jugoslavije prisiljeni zaradi vojne zapustiti svoje domove. Novo ţivljenje so si ustvarili v Sloveniji, kjer so dobili svoje otroke ali pa so otroci bili zelo mladi, ko so skupaj s starši prišli v Slovenijo. Za njih rečemo, da so druga generacija priseljencev. Migracije po vojni niso prenehale. Razlog za to je ekonomska situacija v matični drţavi, v našem primeru v BiH. Veliko ekonomskih imigrantov iz BiH prihaja v Slovenijo z namenom boljšega ţivljenja, torej govorimo o prvi generaciji priseljencev. V diplomski nalogi raziskujemo odnose med Slovenci in prvo oziroma drugo generacijo priseljencev iz BiH. Ugotavljamo, ali obstajajo razlike v tovrstnih odnosih, kateri dejavniki vplivajo na te odnose in ali je jezik ključni dejavnik. Pomembno je omeniti, da za prve generacije priseljencev, v našem primeru, mislimo na ekonomske imigrante ter da se v diplomski nalogi osredotočamo na priseljence iz BiH prve in druge generacije ne glede na njihovo etnično in versko pripadnost. S pomočjo kvalitativne analize oziroma fokusnih skupin pridobimo podatke, pomembne za nalogo. Ugotavljamo, da se jezik v vseh treh fokusnih skupinah pojavlja kot ključni dejavnik trenja v odnosih in tudi kot eden od dejavnikov, ki vplivajo na odnos. Prav tako ugotavljamo, da ni nekih razlik v odnosih med Slovenci in priseljenci prve in druge generacije, vendar se pojavljajo neprijetne izkušnje, ki jih je prva generacija doţivela v stiku z drugo generacijo. Fokusne skupine dajo boljši vpogled v to tematiko, čeprav pridobljenih podatkov ne moremo posploševati na celotne populacije Slovencev in priseljencev prve in druge generacije iz BiH. Na osnovi pridobljenih podatkov dobimo vpogled v doţivljanje, ţivljenje in razmišljanje respondentov fokusnih skupin.
Ključne besede: migracije, priseljenci, novo okolje, jezik, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 871; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Volilna udeležba je pomemben dejavnik stabilnosti in učinkovitosti vsakega demokratičnega političnega sistema. Zaupanje ljudi v demokracijo in osrednje demokratične ter državne ustanove vplivajo na udeležbo ljudi v političnih procesih. Pomemben vpliv ima tudi zadovoljstvo z delovanjem osrednjih političnih in državnih institucij. Problem nastane, ko je udeležba na volitvah, ki je torej posledica zaupanja in zadovoljstva z demokracijo (kar vpliva na stabilnost političnega sistema), izjemno nizka s trendom nadaljnjega upadanja. In tak primer je Slovenija. V Sloveniji beležimo upadanje udeležbe na vseh vrstah volitev od lokalnih, parlamentarnih, predsedniških do evropskih. To je sicer značilnost tudi v mnogih drugih državah, a je v primerjavi z njimi v Sloveniji padec neprimerno strmejši. Če smo bili še v devetdesetih letih Slovenci, kar se volilne udeležbe tiče, med bolj angažiranimi družbami v postkomunističnem svetu, tega zagotovo ni mogoče trditi za zadnje poldrugo desetletje. V Sloveniji udeležba pada hitreje kot v drugih državah, ki so v tem času bolj konsolidirale demokracijo. Če politični sistem ne uspe mobilizirati večjega dela socialnega kapitala, ki je na voljo, niti v času volitev, torej enkratnega političnega dogodka, je nekaj hudo narobe z njim. Ni dovolj, da krivdo za politično apatijo preprosto naprtimo državljanom in njihovi nizki demokratično-participativni kulturi. Ta nedvomno vpliva na participacijo, še zlasti v postkomunističnih državah, kjer so ljudem desetletja privzgajali drugačne politične vrednote. Toda dejstva, da Slovenci desetletja niso imeli demokratičnih volitev, se pravi demokratične prakse, ne smemo spregledati v nobeni analizi, saj to dejstvo samo deloma pojasnjuje nizko udeležbo slovenskih državljank in državljanov na volitvah. Razloge je treba iskati tudi v danih sistemskih okvirih.
Ključne besede: volitve, volilna udeležba, volilni sistemi, politični sistemi, demokracija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1139; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,45 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava razvoj kadrov in kadrovske dejavnosti v izbranem podjetju. Podjetja se morajo zavedati, da so zaposleni zelo pomemben člen v organizaciji. Načrtovanje in vodenje človeških virov v organizaciji predstavlja pomembno konkurenčno prednost. Razvoj kadrov je eden izmed temeljnih ciljev politike podjetja. Zadovoljni in motivirani zaposleni pripomorejo k uspešnosti podjetja. Za razvoj kadrov v podjetju skrbi kadrovska dejavnost, ki nosi veliko odgovornost pri načrtovanju kadrov, izbiri kadrov, uvajanju kadrov in razvoju kadrov. Osnovna dejavnost izbranega podjetja je pridelava kakovostnih vin, je nastala leta 1947. Podjetje zaposluje 94 ljudi. V letu 2015 je podjetje uvedlo novosti na področju načrtovanja in ravnanja s človeškimi viri. Z novimi akti podjetje uvaja sodoben sistem ravnanja s človeškimi viri. Z uvedbo izvajanja letnih razgovorov, novega plačnega sistema in sistema nagrajevanja želijo motivirati zaposlene in jih usmeriti k doseganju zastavljenih ciljev. V diplomskem delu smo preučili pomen kadrovske dejavnost in njeno vlogo v izbranem podjetju. S pregledom domače in tuje strokovne literature, internih aktov podjetja ter izvedbe intervjuja/ankete smo pridobili podatke o dejavnostih kadrovske službe podjetja. Z izvedbo raziskave smo izpostavili pomen načrtovanja človeških virov, učinkovitega sistema nagrajevanja in motiviranja zaposlenih ter pomena spremljanja zaposlenih. Izobraževanje in usposabljanje zaposlenih je pomembno tako za zaposlene kot za podjetje. Zaposleni osebne cilje hitreje uskladijo s cilji organizacije, kar spodbuja k večji pripadnosti in usmerjenosti k doseganju želenih rezultatov.
Ključne besede: človeški viri, razvoj kadrov, kadrovska dejavnost, uspeh, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 895; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava pojav organizacijske kulture in vrednot, ki vplivajo na oblikovanje kulturnih vzorcev in norm v javnem sektorju. Najprej smo razložili pojma organizacija in organizacijska kultura ter podali njuno razlago in funkcije v okvirih javnega sektorja. Pri obrazložitvi organizacijske kulture je uporabljeno nekaj bolj uveljavljenih definicij, ki so pomembno vplivale na razumevanje pojava organizacijske kulture. Drugo poglavje se osredotoča na etiko in moralne vrednote v poslovanju. Pojasnjena sta pojma etika in morala nato pa osnovne kategorije etike in poslovne etike. V tretjem poglavju se naloga poglablja v organizacijsko kulturo in vrednote v slovenskem javnem sektorju. Pri tem se najbolj osredotoča na vrednote v javnem sektorju in oblikovanje slovenskega javnega sektorja ter z njim njegove organizacijske kulture skozi zgodovino. Na podlagi sekundarnih podatkov je podana analiza stanja na področju vrednot in etike v starih in novih državah članicah Evropske unije, in sicer na primeru Nizozemske in Slovenije. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave med zaposlenimi in njihovimi nadrejenimi v organizacijah javnega sektorja. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so podane ločeno za zaposlene in njihove vodilne delavce. Na koncu smo pridobljene rezultate primerjali med sabo. V zaključku smo podali povzetek ugotovitev in nekaj lastnih razmišljanj o tej problematiki.
Ključne besede: organizacijska kultura, vrednote, javni sektor, etika, morala, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 908; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,00 MB)