Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


151 - 160 / 360
Na začetekNa prejšnjo stran12131415161718192021Na naslednjo stranNa konec
151.
Strah pred javnim nastopanjem
Sonja Benčina, 2014

Opis: Strah pred javnim nastopanjem je strah, ki je prisoten skoraj v vsakem posamezniku. Je pojav, ki ljudi lahko ovira pri vsakdanjem življenju in njihovih uspehih. Mnogi strah pred javnim nastopanjem skrivajo in si ne priznajo, da jih le-ta ovira v življenju. Posledično se začnejo javnemu nastopanju izogibati in s tem zmanjšajo možnost za uspešno premagovanje strahu pred javnim nastopanjem. Če se s strahom pred javnim nastopanjem ne soočajo in ga ne poskušajo odpraviti, se le-ta veča in vedno težje se ga znebijo. V diplomski nalogi sem poskušala izvedeti, zakaj se posamezniki javnega nastopanja bojijo in kako, če sploh, strah pred javnim nastopanjem premagujejo. Preverila sem pomen besed strah in fobija, dejstva o strahu, kako samopodoba vpliva na pojavljanje strahu in preučila posledice strahu pred javnim nastopanjem. V diplomsko nalogo sem vključila kvalitativno raziskavo, v kateri sem kot merski instrument izvedla fokusno skupino. Tako raziskava kot tudi predelana literatura sta dali podobne rezultate oziroma sklepe. Ugotovila sem, da se veliko posameznikov boji javnega nastopanja. Najpogostejši vzrok za strah pred javnim nastopanjem je, da se posamezniki bojijo biti izpostavljeni in ocenjevani. Bojijo se, da ne bodo sprejeti v družbo in da jih bo ta zaradi napak pri nastopanju zavračala in izobčila. Na pojav strahu pred javnim nastopanjem pomembno vpliva tudi samopodoba posameznika. Večina vprašanih ne uporablja posebnih metod za odpravo strahu pred javnim nastopanjem, čeprav jih poznajo in vedo, da bi jim lahko pomagale. Le dva izmed vprašanih pred javnimi nastopi izvajata jogo za sprostitev. Avtorji prebrane literature svetujejo različne metode, ki pomagajo zmanjšati oziroma odpraviti strah pred javnim nastopanjem. Razhajanje sem opazila le pri fokusni skupini, kjer so bili vprašani skeptični do kakršnih koli metod za odpravljanje strahu pred javnim nastopanjem. Poudarili so, da lahko posameznik strah pred javnim nastopanjem premaga le z veliko vaje in trdne volje.
Ključne besede: javno nastopanje, strah, fobija, samopodoba, socialna fobija
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1197; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (601,30 KB)

152.
Trenutni položaj podjetnic v Sloveniji in ovire pri odločanju za žensko podjetništvo
Slavica Kostevc, 2012

Opis: Diplomsko delo zajema najprej teoretična izhodišča s kratko predstavitvijo podjetništva kot procesa ustvarjanja dobička, ki se povečuje z ustvarjanjem posameznikov, ki prevzemajo vsa tveganja. V nalogi so podana temeljna načela podjetništva v Sloveniji, podjetništvo v svetu in v Evropski uniji, s poudarkom na ženskem podjetništvu in dejanskemu stanju na tem področju. Navedena dejstva so podkrepljena z izkušnjami podjetnic, ki nam predstavijo žensko podjetništvo iz osebne izkušnje, z delovanjem v lokalnem okolju. V nalogi smo ugotovili vzroke, dejavnike, ki vplivajo na (ne)odločitev žensk za podjetniško pot. Na svetu je sicer več kot polovica žensk, vendar je kljub temu njihovo zastopstvo v podjetništvu še vedno dokaj skromno. Neizkoriščen podjetniški potencial predstavljajo tudi Slovenke. Po deležu podjetnic Slovenija sodi med države EU z najmanj podjetnicami, in čeprav je pred leti slovensko žensko podjetništvo vodilo vsaj med balkanskimi državami, so jo zdaj skoraj vse že prehitele. Tiste, ki pa se vendarle odločajo za podjetniško pot, izbirajo predvsem "ženske" dejavnosti, kot je na primer frizerska, kozmetična, računovodska. Primarne podatke za lastno empirično raziskavo smo zbrali s pomočjo fokusne skupine, in sicer podjetnic iz lokalnega okolja (občina Brežice). Cilj izvedene kvalitativne empirične raziskave je bil, da na podlagi pridobljenih rezultatov potrdi ali pa zavrže zastavljeno hipotezo po kateri bosta pomanjkanje samozavesti in prevladujoči model ženske v slovenski družbi ključna zaviralna razloga za vstop žensk v podjetništvo. Pridobljene podatke smo analizirali in ustrezno interpretirali. Delo se zaključi s sklepnimi misli o ženskem podjetništvu pri nas in njegovih perspektivah v bližnji prihodnosti.
Ključne besede: podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetnice, poslovanje, dejavnost, razlogi, ovire, lokalni nivo
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 832; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

153.
Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije
Sandina Salihović, 2012

Opis: V Sloveniji živi veliko število priseljencev iz nekdanje države Jugoslavije. Eden izmed glavnih razlogov za selitev je bil predvsem ekonomski, saj vsi »bežimo« tja, kjer so pogoji ugodni. Zato nas je zanimalo, kako so to priseljevanje sprejeli Slovenci in kakšen je bil njihov odnos do samih pripadnikov nekdanje Jugoslavije. V diplomski nalogi smo raziskovali odnos Slovencev do pripadnikov nekdanjih držav Jugoslavije. Odnos do tujcev predstavlja širše raziskovalno področje, medtem ko je tema seminarske naloge Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije, torej odnos do Srbov, Hrvatov, Makedoncev in Bošnjakov. Empirični del naloge je razdeljen na dva dela, na kvantitativni in kvalitativni del. S pomočjo kvantitativnega dela smo raziskovali, ali se kažejo razlike v stopnji zaupanja narodom bivše Jugoslavije glede na starost in stopnjo izobrazbe anketirancev. Prišli smo do zaključka, da razlike obstajajo. Z uporabo kvalitativne analize oziroma intervjujev pa smo pridobili poglobljen pogled na tematiko s pomočjo petih intervjuvancev – priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo na območju goriške regije. Zanimalo nas je, kateri so po mnenju naših respondentov glavni dejavniki, ki vplivajo na odnos Slovencev do pripadnikov narodov bivše Jugoslavije. Ugotovili smo, da naj bi na odnos vplival tako status posameznika v družbi kot tudi sama narodna pripadnost posameznika.
Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Slovenci, odnos, tujci, zaupanje, narod, Hrvati, Srbi, Makedonci, Bošnjaki
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 905; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

154.
Ali dober ESS projekt lahko dvigne socialni in kulturni kapital Romov v Sloveniji?
Sandi Horvat, 2014

Opis: Diplomska naloga se nanaša na vprašanje v kolikšni meri, če sploh, lahko dobro zastavljen projekt Evropskega socialnega sklada (ESS) za Rome dvigne njihov socialni in kulturni kapital z izvajanjem različnih aktivnosti (predvsem učne pomoči) za romske otroke in mladino. Stereotipno razmišljanje o Romih v Sloveniji je takšno, da so Romi neizobražena skupnost in po večini brezposelni. Zaradi tovrstnega razmišljanja tudi domneva, da bi naj romski učenci v šoli imeli veliko težav z osvajanjem učne snovi. Ne glede na stereotipe je romska kultura zelo razširjena in znana, tako v Sloveniji, kakor po svetu. Podrobneje sem raziskal do sedaj edina tovrstna projekta na področju izobraževanja za Rome v Sloveniji in sicer projekt romskih pomočnikov (UVRVI I.) in Dvig socialnega in kulturnega kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V kolikšni meri v tako velikih projektih sodelujejo romske organizacije? Kako v takem primeru sestaviti tim ljudi (Romov) in finančni načrt organizacije za uspešno izvajanje ključne aktivnosti – učno pomoč učencem Romom? Na to temo v Sloveniji še ni bilo veliko napisanega, o uspešnosti rezultatov pa lahko govorimo samo, če tovrstni projekti potekajo vsaj nekaj let. V Sloveniji sta dosedanja ESS projekta za Rome na področju izobraževanja bila v večinski meri zastavljena kot izvajanje učne pomoči romskim učencem. Izvajale pa so se tudi aktivnosti za mladino in starše za bolj uspešnejše vključevanje v otrokov izobraževalni proces in samo družbo. Opravil sem tudi terensko delo intervjujev s starši romskih otrok, ki so bili nekaj let vključeni v učno pomoč v omenjenih projektih in s starši, ki svojih otrok niso vključili v aktivnosti omenjenih projektov. Na podlagi analize intervjujev bomo dobili odgovor na vprašanje ali so tovrstne aktivnosti res ključnega pomena pri dvigu otrokovega učnega uspeha in posledično boljše izobrazbe ter zaposlitve.
Ključne besede: Romi, ESS projekti, učna pomoč, učni uspeh, socialni kapital Romov, kulturni kapital Romov
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 941; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

155.
Obvladovanje komunikacijskih veščin v politiki
Robin Vuga, 2015

Opis: Zdrav temelj kateregakoli uspešnega razmerja med nami in okolico je dobra komunikacija. Za vsakega človeka je pomembno, da zna najprej pri sebi prepoznati, kako neverbalno komunicira in kakšne signale pošilja ljudem okoli sebe, kajti najglasneje govori prav zunanja podoba - naša obrazna mimika, gestikulacija, očesni stik, postava, ton glasu ... Sposobnost razumeti in uporabiti neverbalno komunikacijo oziroma govorico telesa je močno orodje, ki nam pomaga povezati se z drugimi, in tudi izraziti, kaj dejansko čutimo, in nam na takšen način pomaga graditi boljša razmerja. Nenazadnje naša prava občutja najbolj iskreno izrazimo prav v neverbalni obliki in to velja za vsa področja v naši civilnodružbeni sferi. Pobliže smo spoznali, kako lahko te elemente komunikacije prenesemo v politiko. So določene oblike komuniciranja res boljše kot druge ter privedejo do pozitivnejših rezultatov? Smo z drugačnim videzom lahko res prepričljivejši? Vsekakor so odgovori na takšna vprašanja dobrodošli za ljudi, ki so profesionalno vpleteni v politiko, kajti biti politik ni le sprejemanje odločitev, ki bodo vplivale na ljudstvo, temveč je tudi prepričevanje le-tega. Prav s takšnimi vprašanji smo se ukvarjali v diplomskem delu. Pobliže smo spoznali teoretsko ozadje nekaterih elementov neverbalne komunikacije, iz katerih smo izpeljali tudi štiri hipoteze. V empiričnem delu pa smo preko anketiranja poizkušali te hipoteze bodisi potrditi ali ovreči.
Ključne besede: neverbalna komunikacija, govorica telesa, politika, politični marketing, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 768; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

156.
Institucionalno varstvo kot podjetniški izziv
Robi Brglez, 2011

Opis: V diplomskem delu sta podrobneje predstavljena vidika podjetništvo in institucionalno varstvo. V kontekstu podjetništva je podrobneje izpostavljen ključni poslovni dokument – poslovni načrt. Gre za opredelitev ključnih strukturnih elementov, ki omogočajo zaznavanje trţnih priloţnosti, vključevanje bistvenih deleţnikov, pripravljenost na tveganje ter končno izpeljavo dejavnosti na trgu. Za ta namen je bil oblikovan poslovni načrt za konstituiranje novega Doma starejših v občini Slovenska Bistrica, največji nemestni občini v Sloveniji, ki doma ne premore, in tako poslovno posega na področje institucionalnega varstva starejših. Varstvo starejših v Sloveniji je danes v sodobni druţbi 21. stoletja povsem zastarelo in neprimerno. Od »hotelske« obravnave do prilagajanja starostnika sistemu varstva, namesto obratno, je stanje, ki postaja ob trendih daljšanja ţivljenjske dobe starostnikov in pojava številnih bolezenskih stanj, kot so depresija, demenca, osteoporoza, srčno-ţilne bolezni, vse bolj problematično in neprimerno za drţavo, ki je ţe sedem let v EU. Rezultati raziskave, ki je bila opravljena na primeru občine Slovenska Bistrica, so pokazali dve ključni ugotovitvi. Prvič, urejenost institucionalnega področja v občini postaja vse pomembnejša, čemur so zlasti pritrjevali mladi do 30 let. Drugič, dom starejših je investicija, ki jo bo treba v občini izpeljati in realizirati v čim krajšem času oz. v naslednjih treh letih. Kot tretje pa celotno sliko dopolnjuje splošno znano dejstvo, katerega posledic se vsi ključni druţbeni akterji, ljudje, drţava in njene pooblaščene institucije in sistem, ki je posledica njihovega delovanja, še ne zavedajo prav dobro, in sicer krhanje solidarnostnih vezi med mlajšo in starejšo generacijo, daljšanje ţivljenjske dobe in pojav novih bolezni, kar bo v prihodnje zahtevalo drugačno politiko, vodenje in obravnavo starejših v institucionalnem okviru ter jasno definiranje vlog mlajših pri vzdrţevanju medgeneracijske solidarnosti.
Ključne besede: podjetništvo, institucionalno varstvo, starejši, dom starejših, poslovni načrt
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1020; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1022,32 KB)

157.
Percepcija levice in desnice v slovenski družbi
Ranko Bjelovuk, 2012

Opis: Danes praktično ne mine dan, da ne bi slišali kaj v zvezi z levičarji in desničarji, o levi in desni politični opciji, bolj redki pa so tisti, četudi se goreče deklarirajo kot levičarji ali desničarji, ki pravzaprav vedo, kaj levica in desnica sploh sta. Katera so pravzaprav tista dejstva, na osnovi katerih se lahko posameznik v Sloveniji umesti v politični prostor? Čeprav je Slovenija z odhodom Janeza Drnovška praktično izgubila politično sredino, prepad med levimi in desnimi pa je danes večji kot kadarkoli prej, je le malo takšnih, ki znajo odgovoriti na zgornje vprašanje. Ker tako mediji kot politični akterji z neverjetno lahkotnostjo uporabljajo ta dva pojma, velika večina posameznikov pa ju je brez vsakršnih zadržkov sprejela, diplomska naloga išče odgovor na vprašanje, ali je skladnost med zaznavami levice in desnice politično opredeljenih državljanov enaka teoretični razlagi teh dveh političnih opcij. Tako kvalitativna kot kvantitativna raziskava je pokazala, da je teoretična razlaga levice in desnice Slovencem vse prej kot znana, zato ni presenetljivo, da se za določeno politično opcijo odločijo iz povsem drugih razlogov. Raziskava sicer ne da natančnih odgovorov, kateri razlogi imajo pravzaprav največjo težo, izpostaviti pa velja odnos do polpretekle zgodovine in rimskokatoliške cerkve.
Ključne besede: levica, desnica, politične stranke, rimokatoliška cerkev, zgodovina
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 887; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

158.
Odnos slovenske družbe do homoseksualnosti
Neža Juršič, 2015

Opis: Diplomsko delo analizira in predstavlja, kakšen je odnos slovenske družbe in njenih prebivalcev do homoseksualnosti. Do rezultatov smo prišli tako, da smo najprej izvedli teoretični pregled relevantne literature, nato pa uporabili kvantitativno in kvalitativno raziskovanje. Za slovensko družbo ne moremo reči, da popolnoma sprejema vse vidike homoseksualnosti. Sprejema javno izkazovanje homoseksualne spolne usmerjenosti, ne motijo jih homoseksualni sosedje, menijo, da bi homoseksualci morali imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih željah in podpirajo njihovo zaposlovanje v vojski. Ne sprejemajo pa spolnega odnosa med osebama istega spola, saj menijo da je to vedno slabo, ravno tako pa menijo, da homoseksualci ne bi smeli imeti možnosti posvojitve otrok saj menijo, da taka vzgoja ni enako dobra kot vzgoja heteroseksualnega para. Odnos Slovencev in Slovenk do homoseksualnosti se od leta 1991 spreminja in sicer v smeri večjega družbenega sprejemanja, za kar so zaslužni predvsem gejevski in lezbični aktivisti s svojim delovanjem, sprememba in povečanje medijske pozornosti glede homoseksualnosti, upad vpliva Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji, pravne spremembe glede ureditve življenja homoseksualcev in to, da je ta tematika postala del agende levih političnih strank v Sloveniji.
Ključne besede: homoseksualnost, družba, Slovenija, spolna usmerjenost, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 865; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (703,06 KB)

159.
Kazalniki kakovosti v procesu nenehnega izboljševanja dela v osnovni šoli
Nadja Pahor Bizjak, 2009

Opis: Tako kot na celotnem področju družbenega življenja se tudi na področju vzgoje in izobraževanja zanimanje za kakovost povečuje. V šolah to pomeni predvsem premik od zunanjega kontroliranja k notranjemu zagotavljanju in izboljševanju kakovosti. Pri modelu vodenja TQM, modelu odličnosti EFQM in modelu obvladovanja sprememb se pojavljajo ista področja delovanja oziroma dejavniki. V vseh modelih prepoznamo skupne gradnike: pomen in vpliv okolja, prepoznavanje in zadovoljevanje potreb uporabnikov, motiviranje in spodbujanje posameznikov, ustvarjanje ugodne klime in v kakovost usmerjene kulture, usmerjenost v rezultate ter poudarjen pomen voditeljstva. Tudi področja samoevalvacije v šolah se v ključnih vidikih prekrivajo s temeljnimi gradniki vodenja celovite kakovosti. Šole se same odločijo za metodo, način in obseg samoevalvacije, kar prinaša s seboj tudi nekaj pasti. Zgoraj opisana področja, ki so pomembna za izboljševanje kakovosti, smo zajeli v modelu kazalnikov kakovosti. Pripravili smo model, po katerem lahko šola redno spremlja, ocenjuje in evalvira področja svojega delovanja. Izdelan je ob upoštevanju izhodišč modela odličnosti in sistema uravnoteženih kazalnikov ter naslonitvi na rezultate projekta Modro oko. Pripravili smo osem kazalnikov, ki prikazujejo rezultate s področja uporabnikov, zaposlenih, družbe in vodenja. Za podporna orodja smo pripravili anketne vprašalnike. Za uvedbo in spremljanje kakovosti smo pripravili pristop, ki temelji na Demingovem PDCA ciklu.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, kontroliranje kakovosti, zagotavljanje kakovosti, izboljševanje kakovosti, model poslovne odličnosti, EFQM, celovito obvladovanje kakovosti, obvladovanje sprememb
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1353; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

160.
Delo varuha človekovih pravic Republike Slovenije
Mirjana Kavčič, 2015

Opis: Problematika kršenja človekovih pravic nas spremlja že skozi zgodovino. Poleg pravic pa imajo ljudje tudi dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati, da bi bili upravičeni do pravic. Velikokrat so nam pravice kršene – predstavitev institucije, kot je Varuh človekovih pravic, je smiselno obravnavati v obliki diplomskega dela, saj nas poznavanje različnih prijemov ščiti, ko ostanemo nemočni in velikokrat brez potrebnega osnovnega znanja kako pristopiti pred državo ali sodstvo. Letno poročilo Varuha poroča o velikem številu kršitev na različnih področjih, kjer se srečuje z obupanimi ljudmi, ki trdijo, da državni organ krši njihove človekove pravice in temeljne svoboščine. Kljub varovalnim mehanizmom za zmanjšanje kršitev in ozaveščanje o pravicah in dolžnostih statistika kaže o določenem številu upravičenih pobud državljanov. Prvi sklop predstavlja teoretični del, ki sem ga razčlenila na šest poglavij. Prvo je splošni opis pravic in svoboščin človekova in državljana. Sledi poglavje, ki opisuje razvoj varuha človekovih pravic skozi zgodovino, v tretjem poglavju sledi postavitev človekove pravice v slovenski ustavni sistem. Četrto poglavje predstavlja institucijo varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Peto poglavje je namenjeno delu varuha in področja katera pokriva. Šesto poglavje pa ponazarja kakšen je postopek izpolnjevanja obrazca za oddajo pobude Varuhu. Drugi sklop je namenjen empiričnemu delu, kjer s kvantitativno metodo že obstoječe reprezentativne ankete odgovorim na zastavljene hipoteze. Na koncu sledi razprava, kjer sem predstavila ugotovitve na podlagi javnomnenjske raziskave in podala kritično mišljenje.
Ključne besede: človekove pravice, ustava, javne institucije, varuh človekovih pravic, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 827; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh