151. Strah pred javnim nastopanjemSonja Benčina, 2014 Opis: Strah pred javnim nastopanjem je strah, ki je prisoten skoraj v vsakem posamezniku. Je pojav,
ki ljudi lahko ovira pri vsakdanjem življenju in njihovih uspehih. Mnogi strah pred javnim
nastopanjem skrivajo in si ne priznajo, da jih le-ta ovira v življenju. Posledično se začnejo
javnemu nastopanju izogibati in s tem zmanjšajo možnost za uspešno premagovanje strahu
pred javnim nastopanjem. Če se s strahom pred javnim nastopanjem ne soočajo in ga ne
poskušajo odpraviti, se le-ta veča in vedno težje se ga znebijo. V diplomski nalogi sem
poskušala izvedeti, zakaj se posamezniki javnega nastopanja bojijo in kako, če sploh, strah
pred javnim nastopanjem premagujejo. Preverila sem pomen besed strah in fobija, dejstva o
strahu, kako samopodoba vpliva na pojavljanje strahu in preučila posledice strahu pred javnim
nastopanjem. V diplomsko nalogo sem vključila kvalitativno raziskavo, v kateri sem kot
merski instrument izvedla fokusno skupino. Tako raziskava kot tudi predelana literatura sta
dali podobne rezultate oziroma sklepe. Ugotovila sem, da se veliko posameznikov boji
javnega nastopanja. Najpogostejši vzrok za strah pred javnim nastopanjem je, da se
posamezniki bojijo biti izpostavljeni in ocenjevani. Bojijo se, da ne bodo sprejeti v družbo in
da jih bo ta zaradi napak pri nastopanju zavračala in izobčila. Na pojav strahu pred javnim
nastopanjem pomembno vpliva tudi samopodoba posameznika. Večina vprašanih ne
uporablja posebnih metod za odpravo strahu pred javnim nastopanjem, čeprav jih poznajo in
vedo, da bi jim lahko pomagale. Le dva izmed vprašanih pred javnimi nastopi izvajata jogo za
sprostitev. Avtorji prebrane literature svetujejo različne metode, ki pomagajo zmanjšati
oziroma odpraviti strah pred javnim nastopanjem. Razhajanje sem opazila le pri fokusni
skupini, kjer so bili vprašani skeptični do kakršnih koli metod za odpravljanje strahu pred
javnim nastopanjem. Poudarili so, da lahko posameznik strah pred javnim nastopanjem
premaga le z veliko vaje in trdne volje. Ključne besede: javno nastopanje, strah, fobija, samopodoba, socialna fobija Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1197; Prenosov: 111 Celotno besedilo (601,30 KB) |
152. Trenutni položaj podjetnic v Sloveniji in ovire pri odločanju za žensko podjetništvoSlavica Kostevc, 2012 Opis: Diplomsko delo zajema najprej teoretična izhodišča s kratko predstavitvijo podjetništva kot
procesa ustvarjanja dobička, ki se povečuje z ustvarjanjem posameznikov, ki prevzemajo vsa
tveganja. V nalogi so podana temeljna načela podjetništva v Sloveniji, podjetništvo v svetu in
v Evropski uniji, s poudarkom na ženskem podjetništvu in dejanskemu stanju na tem
področju. Navedena dejstva so podkrepljena z izkušnjami podjetnic, ki nam predstavijo
žensko podjetništvo iz osebne izkušnje, z delovanjem v lokalnem okolju. V nalogi smo
ugotovili vzroke, dejavnike, ki vplivajo na (ne)odločitev žensk za podjetniško pot. Na svetu je
sicer več kot polovica žensk, vendar je kljub temu njihovo zastopstvo v podjetništvu še vedno
dokaj skromno. Neizkoriščen podjetniški potencial predstavljajo tudi Slovenke. Po deležu
podjetnic Slovenija sodi med države EU z najmanj podjetnicami, in čeprav je pred leti
slovensko žensko podjetništvo vodilo vsaj med balkanskimi državami, so jo zdaj skoraj vse že
prehitele. Tiste, ki pa se vendarle odločajo za podjetniško pot, izbirajo predvsem "ženske"
dejavnosti, kot je na primer frizerska, kozmetična, računovodska. Primarne podatke za lastno
empirično raziskavo smo zbrali s pomočjo fokusne skupine, in sicer podjetnic iz lokalnega
okolja (občina Brežice). Cilj izvedene kvalitativne empirične raziskave je bil, da na podlagi
pridobljenih rezultatov potrdi ali pa zavrže zastavljeno hipotezo po kateri bosta pomanjkanje
samozavesti in prevladujoči model ženske v slovenski družbi ključna zaviralna razloga za
vstop žensk v podjetništvo. Pridobljene podatke smo analizirali in ustrezno interpretirali. Delo
se zaključi s sklepnimi misli o ženskem podjetništvu pri nas in njegovih perspektivah v bližnji
prihodnosti. Ključne besede: podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetnice, poslovanje, dejavnost, razlogi, ovire, lokalni nivo Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 832; Prenosov: 79 Celotno besedilo (1,04 MB) |
153. Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje JugoslavijeSandina Salihović, 2012 Opis: V Sloveniji živi veliko število priseljencev iz nekdanje države Jugoslavije. Eden izmed
glavnih razlogov za selitev je bil predvsem ekonomski, saj vsi »bežimo« tja, kjer so pogoji
ugodni. Zato nas je zanimalo, kako so to priseljevanje sprejeli Slovenci in kakšen je bil njihov
odnos do samih pripadnikov nekdanje Jugoslavije.
V diplomski nalogi smo raziskovali odnos Slovencev do pripadnikov nekdanjih držav
Jugoslavije. Odnos do tujcev predstavlja širše raziskovalno področje, medtem ko je tema
seminarske naloge Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije, torej odnos do
Srbov, Hrvatov, Makedoncev in Bošnjakov. Empirični del naloge je razdeljen na dva dela, na
kvantitativni in kvalitativni del. S pomočjo kvantitativnega dela smo raziskovali, ali se kažejo
razlike v stopnji zaupanja narodom bivše Jugoslavije glede na starost in stopnjo izobrazbe
anketirancev. Prišli smo do zaključka, da razlike obstajajo. Z uporabo kvalitativne analize
oziroma intervjujev pa smo pridobili poglobljen pogled na tematiko s pomočjo petih
intervjuvancev – priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo na območju goriške regije.
Zanimalo nas je, kateri so po mnenju naših respondentov glavni dejavniki, ki vplivajo na
odnos Slovencev do pripadnikov narodov bivše Jugoslavije. Ugotovili smo, da naj bi na
odnos vplival tako status posameznika v družbi kot tudi sama narodna pripadnost
posameznika. Ključne besede: Slovenija, Jugoslavija, Slovenci, odnos, tujci, zaupanje, narod, Hrvati, Srbi, Makedonci, Bošnjaki Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 905; Prenosov: 95 Celotno besedilo (1,07 MB) |
154. Ali dober ESS projekt lahko dvigne socialni in kulturni kapital Romov v Sloveniji?Sandi Horvat, 2014 Opis: Diplomska naloga se nanaša na vprašanje v kolikšni meri, če sploh, lahko dobro zastavljen
projekt Evropskega socialnega sklada (ESS) za Rome dvigne njihov socialni in kulturni
kapital z izvajanjem različnih aktivnosti (predvsem učne pomoči) za romske otroke in
mladino.
Stereotipno razmišljanje o Romih v Sloveniji je takšno, da so Romi neizobražena skupnost in
po večini brezposelni. Zaradi tovrstnega razmišljanja tudi domneva, da bi naj romski učenci v
šoli imeli veliko težav z osvajanjem učne snovi. Ne glede na stereotipe je romska kultura zelo
razširjena in znana, tako v Sloveniji, kakor po svetu.
Podrobneje sem raziskal do sedaj edina tovrstna projekta na področju izobraževanja za Rome
v Sloveniji in sicer projekt romskih pomočnikov (UVRVI I.) in Dvig socialnega in kulturnega
kapitala v okoljih, kjer živijo predstavniki romske skupnosti. V kolikšni meri v tako velikih
projektih sodelujejo romske organizacije? Kako v takem primeru sestaviti tim ljudi (Romov)
in finančni načrt organizacije za uspešno izvajanje ključne aktivnosti – učno pomoč učencem
Romom?
Na to temo v Sloveniji še ni bilo veliko napisanega, o uspešnosti rezultatov pa lahko govorimo
samo, če tovrstni projekti potekajo vsaj nekaj let. V Sloveniji sta dosedanja ESS projekta za
Rome na področju izobraževanja bila v večinski meri zastavljena kot izvajanje učne pomoči
romskim učencem. Izvajale pa so se tudi aktivnosti za mladino in starše za bolj uspešnejše
vključevanje v otrokov izobraževalni proces in samo družbo. Opravil sem tudi terensko delo
intervjujev s starši romskih otrok, ki so bili nekaj let vključeni v učno pomoč v omenjenih
projektih in s starši, ki svojih otrok niso vključili v aktivnosti omenjenih projektov. Na podlagi
analize intervjujev bomo dobili odgovor na vprašanje ali so tovrstne aktivnosti res ključnega
pomena pri dvigu otrokovega učnega uspeha in posledično boljše izobrazbe ter zaposlitve. Ključne besede: Romi, ESS projekti, učna pomoč, učni uspeh, socialni kapital Romov, kulturni kapital Romov Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 941; Prenosov: 64 Celotno besedilo (1,41 MB) |
155. Obvladovanje komunikacijskih veščin v politikiRobin Vuga, 2015 Opis: Zdrav temelj kateregakoli uspešnega razmerja med nami in okolico je dobra komunikacija. Za
vsakega človeka je pomembno, da zna najprej pri sebi prepoznati, kako neverbalno
komunicira in kakšne signale pošilja ljudem okoli sebe, kajti najglasneje govori prav zunanja
podoba - naša obrazna mimika, gestikulacija, očesni stik, postava, ton glasu ... Sposobnost
razumeti in uporabiti neverbalno komunikacijo oziroma govorico telesa je močno orodje, ki
nam pomaga povezati se z drugimi, in tudi izraziti, kaj dejansko čutimo, in nam na takšen
način pomaga graditi boljša razmerja. Nenazadnje naša prava občutja najbolj iskreno izrazimo
prav v neverbalni obliki in to velja za vsa področja v naši civilnodružbeni sferi. Pobliže smo
spoznali, kako lahko te elemente komunikacije prenesemo v politiko. So določene oblike
komuniciranja res boljše kot druge ter privedejo do pozitivnejših rezultatov? Smo z
drugačnim videzom lahko res prepričljivejši? Vsekakor so odgovori na takšna vprašanja
dobrodošli za ljudi, ki so profesionalno vpleteni v politiko, kajti biti politik ni le sprejemanje
odločitev, ki bodo vplivale na ljudstvo, temveč je tudi prepričevanje le-tega. Prav s takšnimi
vprašanji smo se ukvarjali v diplomskem delu. Pobliže smo spoznali teoretsko ozadje
nekaterih elementov neverbalne komunikacije, iz katerih smo izpeljali tudi štiri hipoteze. V
empiričnem delu pa smo preko anketiranja poizkušali te hipoteze bodisi potrditi ali ovreči. Ključne besede: neverbalna komunikacija, govorica telesa, politika, politični marketing, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 768; Prenosov: 61 Celotno besedilo (1,36 MB) |
156. Institucionalno varstvo kot podjetniški izzivRobi Brglez, 2011 Opis: V diplomskem delu sta podrobneje predstavljena vidika podjetništvo in
institucionalno varstvo. V kontekstu podjetništva je podrobneje izpostavljen
ključni poslovni dokument – poslovni načrt. Gre za opredelitev ključnih
strukturnih elementov, ki omogočajo zaznavanje trţnih priloţnosti, vključevanje
bistvenih deleţnikov, pripravljenost na tveganje ter končno izpeljavo dejavnosti
na trgu. Za ta namen je bil oblikovan poslovni načrt za konstituiranje novega
Doma starejših v občini Slovenska Bistrica, največji nemestni občini v Sloveniji,
ki doma ne premore, in tako poslovno posega na področje institucionalnega
varstva starejših. Varstvo starejših v Sloveniji je danes v sodobni druţbi 21.
stoletja povsem zastarelo in neprimerno. Od »hotelske« obravnave do
prilagajanja starostnika sistemu varstva, namesto obratno, je stanje, ki postaja ob
trendih daljšanja ţivljenjske dobe starostnikov in pojava številnih bolezenskih
stanj, kot so depresija, demenca, osteoporoza, srčno-ţilne bolezni, vse bolj
problematično in neprimerno za drţavo, ki je ţe sedem let v EU. Rezultati
raziskave, ki je bila opravljena na primeru občine Slovenska Bistrica, so
pokazali dve ključni ugotovitvi. Prvič, urejenost institucionalnega področja v
občini postaja vse pomembnejša, čemur so zlasti pritrjevali mladi do 30 let.
Drugič, dom starejših je investicija, ki jo bo treba v občini izpeljati in realizirati
v čim krajšem času oz. v naslednjih treh letih. Kot tretje pa celotno sliko
dopolnjuje splošno znano dejstvo, katerega posledic se vsi ključni druţbeni
akterji, ljudje, drţava in njene pooblaščene institucije in sistem, ki je posledica
njihovega delovanja, še ne zavedajo prav dobro, in sicer krhanje solidarnostnih
vezi med mlajšo in starejšo generacijo, daljšanje ţivljenjske dobe in pojav novih
bolezni, kar bo v prihodnje zahtevalo drugačno politiko, vodenje in obravnavo
starejših v institucionalnem okviru ter jasno definiranje vlog mlajših pri
vzdrţevanju medgeneracijske solidarnosti.
Ključne besede: podjetništvo, institucionalno varstvo, starejši, dom starejših, poslovni načrt Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1020; Prenosov: 54 Celotno besedilo (1022,32 KB) |
157. Percepcija levice in desnice v slovenski družbiRanko Bjelovuk, 2012 Opis: Danes praktično ne mine dan, da ne bi slišali kaj v zvezi z levičarji in desničarji, o levi in
desni politični opciji, bolj redki pa so tisti, četudi se goreče deklarirajo kot levičarji ali
desničarji, ki pravzaprav vedo, kaj levica in desnica sploh sta. Katera so pravzaprav tista
dejstva, na osnovi katerih se lahko posameznik v Sloveniji umesti v politični prostor? Čeprav
je Slovenija z odhodom Janeza Drnovška praktično izgubila politično sredino, prepad med
levimi in desnimi pa je danes večji kot kadarkoli prej, je le malo takšnih, ki znajo odgovoriti
na zgornje vprašanje.
Ker tako mediji kot politični akterji z neverjetno lahkotnostjo uporabljajo ta dva pojma, velika
večina posameznikov pa ju je brez vsakršnih zadržkov sprejela, diplomska naloga išče
odgovor na vprašanje, ali je skladnost med zaznavami levice in desnice politično opredeljenih
državljanov enaka teoretični razlagi teh dveh političnih opcij.
Tako kvalitativna kot kvantitativna raziskava je pokazala, da je teoretična razlaga levice in
desnice Slovencem vse prej kot znana, zato ni presenetljivo, da se za določeno politično
opcijo odločijo iz povsem drugih razlogov. Raziskava sicer ne da natančnih odgovorov, kateri
razlogi imajo pravzaprav največjo težo, izpostaviti pa velja odnos do polpretekle zgodovine in
rimskokatoliške cerkve. Ključne besede: levica, desnica, politične stranke, rimokatoliška cerkev, zgodovina Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 887; Prenosov: 66 Celotno besedilo (1,05 MB) |
158. Odnos slovenske družbe do homoseksualnostiNeža Juršič, 2015 Opis: Diplomsko delo analizira in predstavlja, kakšen je odnos slovenske družbe in njenih
prebivalcev do homoseksualnosti. Do rezultatov smo prišli tako, da smo najprej izvedli
teoretični pregled relevantne literature, nato pa uporabili kvantitativno in kvalitativno
raziskovanje.
Za slovensko družbo ne moremo reči, da popolnoma sprejema vse vidike homoseksualnosti.
Sprejema javno izkazovanje homoseksualne spolne usmerjenosti, ne motijo jih homoseksualni
sosedje, menijo, da bi homoseksualci morali imeti svobodo, da si uredijo življenje po lastnih
željah in podpirajo njihovo zaposlovanje v vojski. Ne sprejemajo pa spolnega odnosa med
osebama istega spola, saj menijo da je to vedno slabo, ravno tako pa menijo, da
homoseksualci ne bi smeli imeti možnosti posvojitve otrok saj menijo, da taka vzgoja ni
enako dobra kot vzgoja heteroseksualnega para. Odnos Slovencev in Slovenk do
homoseksualnosti se od leta 1991 spreminja in sicer v smeri večjega družbenega sprejemanja,
za kar so zaslužni predvsem gejevski in lezbični aktivisti s svojim delovanjem, sprememba in
povečanje medijske pozornosti glede homoseksualnosti, upad vpliva Rimskokatoliške cerkve
v Sloveniji, pravne spremembe glede ureditve življenja homoseksualcev in to, da je ta
tematika postala del agende levih političnih strank v Sloveniji. Ključne besede: homoseksualnost, družba, Slovenija, spolna usmerjenost, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 865; Prenosov: 133 Celotno besedilo (703,06 KB) |
159. Kazalniki kakovosti v procesu nenehnega izboljševanja dela v osnovni šoliNadja Pahor Bizjak, 2009 Opis: Tako kot na celotnem področju družbenega življenja se tudi na področju vzgoje in izobraževanja
zanimanje za kakovost povečuje. V šolah to pomeni predvsem premik od zunanjega kontroliranja k
notranjemu zagotavljanju in izboljševanju kakovosti. Pri modelu vodenja TQM, modelu odličnosti
EFQM in modelu obvladovanja sprememb se pojavljajo ista področja delovanja oziroma dejavniki. V
vseh modelih prepoznamo skupne gradnike: pomen in vpliv okolja, prepoznavanje in zadovoljevanje
potreb uporabnikov, motiviranje in spodbujanje posameznikov, ustvarjanje ugodne klime in v kakovost
usmerjene kulture, usmerjenost v rezultate ter poudarjen pomen voditeljstva. Tudi področja
samoevalvacije v šolah se v ključnih vidikih prekrivajo s temeljnimi gradniki vodenja celovite kakovosti.
Šole se same odločijo za metodo, način in obseg samoevalvacije, kar prinaša s seboj tudi nekaj pasti.
Zgoraj opisana področja, ki so pomembna za izboljševanje kakovosti, smo zajeli v modelu kazalnikov
kakovosti. Pripravili smo model, po katerem lahko šola redno spremlja, ocenjuje in evalvira področja
svojega delovanja. Izdelan je ob upoštevanju izhodišč modela odličnosti in sistema uravnoteženih
kazalnikov ter naslonitvi na rezultate projekta Modro oko. Pripravili smo osem kazalnikov, ki
prikazujejo rezultate s področja uporabnikov, zaposlenih, družbe in vodenja. Za podporna orodja smo
pripravili anketne vprašalnike. Za uvedbo in spremljanje kakovosti smo pripravili pristop, ki temelji na
Demingovem PDCA ciklu. Ključne besede: kazalniki kakovosti, kontroliranje kakovosti, zagotavljanje kakovosti, izboljševanje kakovosti, model poslovne odličnosti, EFQM, celovito obvladovanje kakovosti, obvladovanje sprememb Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 1353; Prenosov: 83 Celotno besedilo (1,11 MB) |
160. Delo varuha človekovih pravic Republike SlovenijeMirjana Kavčič, 2015 Opis: Problematika kršenja človekovih pravic nas spremlja že skozi zgodovino. Poleg pravic pa
imajo ljudje tudi dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati, da bi bili upravičeni do pravic.
Velikokrat so nam pravice kršene – predstavitev institucije, kot je Varuh človekovih
pravic, je smiselno obravnavati v obliki diplomskega dela, saj nas poznavanje različnih
prijemov ščiti, ko ostanemo nemočni in velikokrat brez potrebnega osnovnega znanja kako
pristopiti pred državo ali sodstvo. Letno poročilo Varuha poroča o velikem številu kršitev
na različnih področjih, kjer se srečuje z obupanimi ljudmi, ki trdijo, da državni organ krši
njihove človekove pravice in temeljne svoboščine. Kljub varovalnim mehanizmom za
zmanjšanje kršitev in ozaveščanje o pravicah in dolžnostih statistika kaže o določenem
številu upravičenih pobud državljanov. Prvi sklop predstavlja teoretični del, ki sem ga
razčlenila na šest poglavij. Prvo je splošni opis pravic in svoboščin človekova in
državljana. Sledi poglavje, ki opisuje razvoj varuha človekovih pravic skozi zgodovino, v
tretjem poglavju sledi postavitev človekove pravice v slovenski ustavni sistem. Četrto
poglavje predstavlja institucijo varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Peto
poglavje je namenjeno delu varuha in področja katera pokriva. Šesto poglavje pa ponazarja
kakšen je postopek izpolnjevanja obrazca za oddajo pobude Varuhu. Drugi sklop je
namenjen empiričnemu delu, kjer s kvantitativno metodo že obstoječe reprezentativne
ankete odgovorim na zastavljene hipoteze. Na koncu sledi razprava, kjer sem predstavila
ugotovitve na podlagi javnomnenjske raziskave in podala kritično mišljenje. Ključne besede: človekove pravice, ustava, javne institucije, varuh človekovih pravic, diplomske naloge Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 827; Prenosov: 88 Celotno besedilo (2,01 MB) |