211. Avtonomnost občin in medobčinsko povezovanje z namenom regionalnega razvojaFranci Žohar, 2016 Opis: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci
lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska
listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija,
predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave.
Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi
finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to
posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske
občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni
vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali
manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede
na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko
zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in
sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko
avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno
preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo
ustanovitev pokrajin.
V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna
organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko
povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali
smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru
medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in
izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi
potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične
analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih
izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju
izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega
povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih
nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza,
pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega
izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za
ustanovitev pokrajin.
Ključne besede: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1083; Prenosov: 72 Celotno besedilo (6,57 MB) |
212. PSG (psiho-socialni genom), sončno znamenje natalnega horoskopa kot podlaga za promocijo v virtualnih omrežjihEgon Prijon, 2017 Opis: Ciljani promocijski ukrepi na socialnih, družbenih omrežjih so utemeljeni na
napovedovanju odziva posameznikov na produkte. Približke odzivov posameznikov na
produkte lahko promotor napove na primer tako, da produkte opiše z značilnimi lastnostmi
in opise pošilja posameznikom, ki so prisotni na družbenih omrežjih, posameznika
spodbuja k akciji in opazuje njegovo odzivnost in na osnovi odziva sklepa o nagnjenosti
posameznika do produkta. Lastnosti produkta, ki izpolnjujejo pričakovanje posameznika,
ustvarijo pogoje, da se posameznik odloči za produkt.
Posameznike razvrščamo v značilne skupine na podlagi podobnega vedenja ali lastnosti,
kjer za opise produktov uporabimo opise vedenja posameznikov, opisanih z značilnimi
atributi posameznikov, razvrščenih v dvanajst značilnih skupin sončnoznamenjske
paradigme, ciklične vrste, v kateri so posamezniki razvrščeni po datumih rojstva.
Posamezniki v značilni skupini izvajajo karakterističen dialog na podlagi uporabe idiolekta,
značilnega za skupine.
Promotor v dialogu oblikuje semantično informacijo o produktu, jo posreduje posamezniku.
Produkti in posamezniki so objekti in so ontološko urejeni. Atributi so komponente
ekspresivnosti idiolekta. Frazne komponente, komponente ekspresivnosti smo v doktorski
disertaciji uporabili za dialog na družbenih omrežjih in opazovali nagnjenost posameznika
do produkta.
Posameznika, pripadnega značilni skupini, lahko opišemo tudi z demografskim,
geografskim, s sociografskim in psihografskim faktorjem, ki so nominalne spremenljivke,
s katerimi lahko opišemo tako lastnosti kot tudi vedenje posameznika do produkta.
Promotor podatke o posamezniku uporabi za analiziranje odzivnosti posameznika na
produkt in oceni nagnjenost posameznika do produkta.
Preverjali smo, s kolikšno verjetnostjo uporaba atributov značilnih skupin
sončnoznamenjske paradigme učinkuje na izid nagnjenosti posameznika do produkta.
Zanimalo nas je, ali informacija o produktu, podana z značilnimi atributi, proizvede tak
odnos, da se vzpostavi med objektoma nagnjenost, po kateri se posameznik odziva na opis
produkta skladno s pričakovanim vedenjem.
Ključne besede: idiosinkratične skupine, družbena omrežja, sončno znamenje, idiolekt, ontologija, ciljni marketing, semantika, disertacije Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 743; Prenosov: 7 Celotno besedilo (52,00 MB) |
213. Diplomanti na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev v času družbene krizeDarka Podmenik, 2012 Opis: V zadnjih dveh desetletjih se je pomembno povečala izobraženost prebivalcev evropskih
držav, še posebej mladih, zmanjšala pa so se jamstva, da višja izobrazba zagotavlja boljše
zaposlitve. Za ustrezno zaposlitev postajajo vse bolj pomembna neformalno pridobljena
znanja in veščine ter sposobnost nadgrajevanja formalnih zanj. Te nove zahteve še posebej
prizadenejo populacijo mladih iskalcev prve zaposlitve, v času ekonomske krize pa vse bolj
tudi tiste z najvišjimi stopnjami izobrazbe. Poglavitni namen doktorskega dela je iskanje
odgovora na vprašanje, ali je mogoče zmanjšati negotovost zaposlitvenih izidov za mlade z
visokošolsko izobrazbo. In to s samo-vlaganji v (dodatno) izobraževanje, informiranje,
mreženje, tj. vlaganji v individualni človeški in socialni kapital. V središču proučevanja so
prehodi mladih (diplomantov) iz izobraževanja v zaposlitev in to na dveh ravneh: evropski in
slovenski. S sekundarno analizo podatkov evropskih raziskav o prehodu diplomantov v
zaposlitev ugotavljamo katere vrste in oblike vlaganj v človeški in socialni kapital in katere
kompetence, pridobljene med študijem, pomembno vplivajo na zaposlitvene izide po diplomi.
Izsledki sekundarne analize kažejo, da le povsem določene vrste in oblike vlaganj v človeški
kapital ter določene kompetence pozitivno vplivajo na hitrejšo in uspešnejšo zaposlitev po
diplomi. Za zelo pomembne so se namreč pokazale razlike med proučevanimi evropskimi
državami, ki ovirajo izpeljavo splošnih zaključkov. S časovno primerjalno študijo slovenskih
študentov višjih letnikov študijskih smeri po katerih že več let ni povpraševanja na trgu dela
ugotavljamo porast njihovih vlaganj v človeški in socialni kapital v času ekonomske krize.
Rezultati študije so pokazali, da proučevani študentje na splošno niso povečali svojih vlaganj
v človeški kapital. Povečali tudi niso vlaganj v individualni socialni kapital. So pa uporabili
socialni kapital, ki so ga imeli na razpolago, za pridobitev nekaterih kompetenc, ki lahko
izboljšajo njihov položaj na trgu dela po končani diplomi. Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 764; Prenosov: 101 Celotno besedilo (1,95 MB) |
214. Socialni kapital kot dejavnik uspešnosti turističnih asociacij v SlovenijiCvetko Križan, 2012 Opis: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen
vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri
doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij –
članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in
namenom doseganja koristi.
Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih
ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo
znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na
specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se
pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala.
Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene
cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo
kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da
so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani.
V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost
specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena.
Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske
organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s
poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti
izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo
odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste
dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z
namenom povečanje uspešnosti.
Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale
vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke
neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije. Ključne besede: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 39 Celotno besedilo (1,84 MB) |
215. Moralno podjetjeBogdan Jugovič, 2013 Opis: Tezo, da se etično v poslu splača, smo poskusili verificirati tako, da smo najprejizpeljali
definicijo moralnega podjetja,nato pa razvili metodo in kazalnike za vrednotenje
moralnosti dejanj podjetij glede na družbeno okolje, v katerem delujejo.
Javni izbor najboljših podjetij po spletu ekonomskih in drugih kriterijev v definiranem
družbenem okolju smo nato preverili tako, da smo po razviti metodi ugotavljali stopnje
njihove usklajenosti z moralnimi normami družbenega okolja. Kot gradivo za moralno
presojo smo uporabiliobjave in poročila o dejanjih podjetij v medijih. Kot podlago za
vrednotenje dejanj smo uporabilivečinsko sredinsko družbenopresojo in večinska stališča
omoralnosti,običajna v družbenem okolju, v katerem podjetje deluje.
Družbeno okolje Republike Slovenije vsebuje nekaj posebnosti, ki vplivajo na večinska
stališča pri presoji moralnosti dejanj. Pri analizi javnega izbora najboljših in največjih
slovenskih podjetij smo zasledili dodatno nekatere posebnosti, ki vplivajo na uspešnost
poslovanja in ki so se odrazile tudi v kazalnikih moralnega vrednotenja dejanj najbolj
uspešnih podjetij.
Teza, da so poslovno najboljša podjetja tudi najbolj poravnana z družbeno moralo in da
gre moralno zavednim podjetjem v poslu bolje kot tekmecem, ni potrjena v celoti. Tržne
razmere imajo glavni vpliv na uspešnost poslovanja. Pomembneso tudi urejenost
trga,prisotnost monopolnih elementovin zunanja – državna ali naddržavna – regulacija.
Moralnost je tu le eden dodatnih elementov v poslovanju, a ne toliko bistven za poslovni
obstoj.Pri izenačenih drugih pogojih med tekmeci na trgu pa preseganje standardov in
izkazano moralno zavedno poslovanje skupaj lahko pomenita tisto prednost, ki pritrdi
tezi, da se etično v poslu splača. Ključne besede: poslovna etika, moralno podjetje, merjenje moralnih dejanj, Slovenija Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 744; Prenosov: 48 Celotno besedilo (7,16 MB) |
216. Destinacija neznanoAnita Ramšak, 2012 Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na situacijo mladoletnih migrantov brez spremstva, katerih
migracije so ekonomsko spodbujene, za razliko od večnih poudarkov na otrocih brez spremstva
iskalcih azila, beguncih in žrtvah trgovine z ljudmi. Skozi raziskovanje vzorcev, značilnosti in
motivov migracij mladoletnikov brez spremstva, ki so iz Moldavije pripotovali v Avstrijo (in
ostale države Evropske unije), disertacija izpostavi neskladnosti v politikah in ukrepih za zaščito
mladoletnikov brez spremstva ter izpostavi mehanizme, ki dodatno vodijo mladoletnike v
ranljivost za zlorabe in izkoriščanja. Osredotoča se predvsem na razumevanje ciljne skupine
skozi oči strokovnjakov in predstavnikov institucij, ki delujejo na področju otrok brez spremstva
v Avstriji. Disertacija prav tako – tudi skozi diskurz otrokovih pravic – kritično ocenjuje
prevladujočo konceptualizacijo in idealizacijo otroštva na zahodu, kot časa nedolžnosti, v
katerem je poudarek v prvi vrsti na izobraževanju in šolanju, in ki se ne sklada z realnostjo
življenj večine otrok po svetu. Disertacija se zaključi s priporočili za izboljšanje situacije
mladoletnih migrantov brez spremstva.
Ključne besede: mladoletniki brez spremstva, migracije, otrokove pravice, otroštvo, Moldavija, Avstrija Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1101; Prenosov: 61 Celotno besedilo (2,16 MB) |
217. Odzivi potrošnikov na zunanje oglaševanje na primeru uporabe oglasnih sporočil izdelanih s tehnologijo lentikularnega tiskaAndrej Kovačič, 2013 Opis: V doktorski disertaciji smo raziskali razlike v odzivih potrošnikov na oglasna sporočila v
zunanjem oglaševanju tiskana z lentikularno (3D) in klasično (2D) tehniko tiska. Raziskave
na področju lentikularnega oglaševanja so zelo redke, zato je bilo potrebno razviti
raziskovalni model za primerjalno merjenje učinkov zunanjega oglaševanja. Doktorska
disertacija tako zajema teoretični del, katerega osnova je analitični pregled obstoječe
akademske literature in znanosti na področju oglaševanja. V okviru preučevanja učinkov
oglaševanja disertacija poglobljeno analizira teoretične modele procesiranja oglaševalskih
sporočil. Temelj teoretičnega dela predstavlja izbrani procesno hierarhični model obnašanja
potrošnikov. Le-ta postavlja vlogo emocij v ospredje in omogoča, da primerjamo odzive na
dva vsebinsko enaka oglasa tiskana z različnima tehnikama tiska.
Natančen pregled literature nam je omogočil analizo potencialno mogočih tehnik merjenja
učinkov oglaševanja, ki jih razvrščamo v skupino samoevalvacijskih metod, ekonometričnih
študij in avtonomnih merjenj. V teoretičnem okviru so prikazane prednosti in slabosti
posameznih tehnik, ki jasno nakazujejo izgradnjo kompleksne integrirane večstopenjske
metodologije merjenja tako racionalne komponente kot tudi emotivne komponente odziva na
oglasna sporočila. V okviru raziskovalnih možnosti je sestavljen raziskovalni model treh med
seboj neodvisno izvedenih raziskav, ki vključuje besedno samoevalvacijsko tehniko, vizualno
samoevalvacijsko tehniko in avtonomno tehniko. Podlaga za merjenje so lestvica CASC,
lestvica SAM, nakupna namera in merjenje pozornosti z opazovanjem. Uporabljena je bila
kvantitativna statistična analiza, ki pa je obsegala tako preproste kot zelo zapletene
parametrične teste, neparametrične teste in analizo zanesljivosti ocenjevalcev. Glede na to, da
analiziramo odzive potrošnikov izključno na vizualne dražljaje, je bila opravljena tudi
kontrolna analiza vpliva korekcije vida, ki je pokazala, da le-ta ne vpliva na ocenjevanje niti
klasično tiskanih (2D) niti lentikularno tiskanih oglasov (3D).
Rezultati potrjujejo zastavljene hipoteze glede boljše učinkovitosti 3D lentikularno tiskanih
oglasov v primerjavi s klasično 2D tiskanimi oglasi v zunanjem oglaševanju. Raziskave
odlikujejo veliki vzorci, ki so omogočili, da dokažemo statistično značilne razlike v korist
učinkovitosti lentikularne tehnike tiska tudi za večino izbranih demografskih podskupin. V
analizi smo uspeli primerjati tudi posamezne segmente glede na spol in starostne skupine med
seboj. Rezultati pridobljeni v raziskovalnem modelu nedvomno govorijo v prid večji
učinkovitosti oglasov tiskanih z lentikularno tehniko, zato sklepno poglavje zaključujemo z
etičnimi pomisleki vpeljave nove tehnologije tiska. Ključne besede: lentikularni tisk, učinkovitost, komunikacija, oglaševanje, spol, starost Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 931; Prenosov: 49 Celotno besedilo (4,78 MB) |
218. Globalizacija trga in pravic intelektualne lastnine in zaton neodvisnih izumiteljevAna Hafner, 2014 Opis: Pričujoče delo obravnava določeno skupino inovatorjev, ki jo imenujemo neodvisni ali
samostojni (tudi »osamljeni« in »svobodni«) izumitelji in je v sodobnem času neupravičeno
prezrta v družboslovnih raziskavah in skoraj popolnoma ignorirana v inovacijskih politikah
držav.
Avtorica skuša najprej podrobneje definirati skupino in dokazuje, da ima ta specifične
lastnosti, ki jo razlikujejo od druge skupine inovatorjev, ki bi jo lahko imenovali kot
institucionalno ali korporativno. Manjša raziskava na vzorcu slovenskih samostojnih
izumiteljev potrdi ugotovitve iz (žal redkih) prejšnjih študij, da je povprečni samostojni
izumitelj moški, star okrog petdeset let, s končano srednješolsko do višješolsko izobrazbo;
vendar je populacija zelo raznolika in vanjo spadajo tako »prostočasni« izumitelji in
upokojenci kot podjetniki in tudi nekateri raziskovalci, poleg tega se delež žensk med
izumitelji povečuje.
Avtorica nato preverja hipotezo, da delež in število samostojnih inovatorjev v sodobnosti vse
bolj upadata, pri čemer analizira podatke iz treh patentnih baz. Hipoteza se večinoma potrdi.
Ker avtorica zagovarja tezo, da ključni vzrok tega upadanja ni le vse večja kompleksnost
tehnologije, ki je posameznik (samostojni izumitelj) ne obvladuje več, temveč drage
mednarodne patentne prijave, h katerim so zaradi globalizacije prijavitelji patentov vse bolj
prisiljeni, skuša nadalje ugotoviti, ali se patenti posameznikov po svoji kvaliteti (vplivnosti,
pomembnosti) še vedno lahko primerjajo s patenti gospodarskih družb. Tega se ji sicer na
podlagi uveljavljenih meril, kot so prejeti citati patentov, ne posreči dokazati, vendar pa
ugotavlja, da hkrati tudi ni mogoče dokazati nasprotnega, in sicer, da so patenti posameznikov
manj radikalni in prebojni od patentov družb.
Hkrati pa je mogoče popolnoma jasno pokazati, da je pogostost patentnih prijav povezana s
stroški patentiranja in s tem s prijaviteljevo premožnostjo.
V zaključku so predvideni različni možni scenariji prihodnosti neodvisnih izumiteljev. Možno
je njihovo popolno izginotje, prav tako pa obstajajo možnosti preoblikovanja patentnega
sistema in večjega povezovanja posameznikov v skupine oziroma kooperative, ki bi tako
lahko konkurirale velikim gospodarskim družbam, ki si vse bolj prilaščajo tako materialni kot
duhovni svet.
Ključne besede: globalizacija, trg, intelektualna lastnina, inovatorji, izumi Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 860; Prenosov: 69 Celotno besedilo (3,57 MB) |
219. Dejavniki motivacije za izobraževanje in usposabljanje v večji javni organizaciji na področju zdravstvaNina Božnar, 2017 Opis: Motivirani in usposobljeni zaposleni so najkompleksnejša naloga vsakega podjetja. Uspešnost
procesov izobraževanja v podjetju je odvisna od vodstva podjetja, delovanja kadrovske službe
z vodstvom in želje zaposlenih, da se izobražujejo. Kako uspešno bo podjetje oziroma
organizacija, je v današnjem svetu v veliki meri odvisno tudi od njenih zaposlenih. Vedno več
ljudi je nezadovoljnih na svojem delovnem mestu zaradi slabih medsebojnih odnosov, slabih
pogojev za delo, slabega počutja, nepoštenosti in še mnogo drugih vzrokov. Danes ni več
največji izziv organizacije, da ima dobro razvito vizijo, strategijo in cilje, temveč morajo
vzpostaviti sistem, ki motivira zaposlene, da jim sledijo. Le dobro in pravilno motivirani
zaposleni lahko organizaciji pomagajo do uresničitve njihovih ciljev in strategij.
Izobraževanje pri posamezniku vpliva na njegovo kakovost življenja, uspešnost in družbeno
učinkovitost. Menim, da so izobraženi ljudje osnovni gradnik družbe in tako predstavljajo
osnovo za funkcionalno družbo, pomanjkljivo izobraženi pa ne prispevajo k družbenem
napredku.
Tako kot se razlikujejo med seboj karierne poti posameznika, se razlikujejo tudi osebni
interesi in cilji posameznika. Nekateri mislijo, da se je brez pomena izobraževati ali
usposabljati, da že vse vedo. Nekateri pa enostavno nimajo želje in potrebe, da bi nadgrajevali
svoje znanje. Moje mnenje je, da kdor se ne izobražuje in ne gradi svojega znanja, prav kmalu
spozna, da ga mlajši in spretnejši sodelavci prehitijo. Osveščenost in samoiniciativnost sta
ključnega pomena pri motivaciji za izobraževanje in usposabljanje.
V okviru diplomske naloge je bilo postavljenih šest hipotez, ki so se preverjale skozi celotno
nalogo in smo jih v šestem poglavju statistično analizirali s pomočjo rezultatov raziskave.
Prišli smo do ugotovitve, da bi morala organizacija najprej opredeliti potrebe po
izobraževanju. Zaposlenim bi morala posredovati vse informacije o možnosti izobraževanja,
formalnega in neformalnega. V sedmem poglavju smo podlagi rezultatov raziskave podali
tudi predloge za izboljšanje področja izobraževanja na Ginekološki kliniki v Ljubljani. Ključne besede: motivacija, izobraževanje, usposabljanje, izvajalci izobraževanj, udeleženci izobraževanj, diplomske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 830; Prenosov: 95 Celotno besedilo (1,71 MB) |
220. Spoprijemanje s stresom pri osebah s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimiTina Župan, 2017 Opis: Kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) so trajna vnetna obolenja prebavnega trakta,
predvsem črevesja. Pri nastanku, nihanju in poslabšanju bolezni ima veliko vlogo stres. Zato je
zelo pomembna posameznikova sposobnost za spoprijemanje s stresnimi dogodki.
Spoprijemanje s stresom je definirano kot stalen trud za spreminjanje kognitivnih in vedenjskih
načinov za obvladovanje specifičnih zunanjih in/ali notranjih zahtev, ki so ocenjene kot take,
ki so posamezniku v breme ali celo presegajo njegove spretnosti. Spoprijemanje lahko
raziskujemo na ravni mikro- in makrostrategij. Tujih raziskav na to temo je veliko, vendar v
Sloveniji še ni bilo izvedene nobene takšne. V teoretičnem delu magistrske naloge sta
predstavljeni temi KVČB in spoprijemanja s stresom, empirični del pa se ukvarja z načinom
spoprijemanja s stresom, ki se ga poslužujejo osebe s KVČB v slovenskem prostoru. V ta namen
je uporabljena metoda kvantitativne raziskave, natančneje »Ways of Coping Questionnaire«. V
raziskavo sta za namene primerjave zajeta dva vzorca, poleg skupine oseb s KVČB še skupina
oseb brez KVČB. V empiričnem delu so nadalje predstavljeni zbrani rezultati: osebe s KVČB
kot strategije za spoprijemanje s stresom uporabljajo predvsem načrtovano reševanje problema,
pozitivno prevrednotenje in iskanje socialne podpore. Več uporabljajo problemsko
osredotočenih strategij. Mikrostrategije in makrostrategije, ki jih uporabljajo osebe s KVČB, se
glede na pogostost rabe ne razlikujejo od strategij, ki jih uporabljajo osebe brez KVČB. Izjema
je le pozitivno prevrednotenje, ki se ga statistično pomembno v večji meri poslužujejo osebe
brez KVČB. Pridobljeni rezultati se ujemajo z nekaterimi tujimi raziskavami. Ugotovitve te
magistrske naloge ponujajo teoretično in praktično izhodišče za nadaljnje raziskave in
terapevtske implikacije. Ključne besede: kronične bolezni, vnetne črevesne bolezni, stres, strategije, magistrske naloge Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 701; Prenosov: 66 Celotno besedilo (2,11 MB) |