Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


211 - 220 / 250
Na začetekNa prejšnjo stran16171819202122232425Na naslednjo stranNa konec
211.
Iskanje ženske identitete skozi prakso orientalskega plesa
Ivica Gnezda Šuligoj, 2013

Opis: Človek veliko časa svojega življenja posveča iskanju samega sebe. Svoj osebni proces samoiskanja, ki je vezan na specifičen položaj, ki ga imam v družbi kot ženska, sem poglobila in na novo definirala skozi prakso orientalskega plesa. Orientalski ples je ples druge kulture – kulture Bližnjega vzhoda, vendar je skozi zgodovino postal univerzalen, ker se ga učijo in ga plešejo ženske po vsem svetu, od Amerike na zahodu, Finske na severu ter Kitajske in Japonske na vzhodu. Zakaj takšna popularnost in razširjenost po vsem svetu? Naša (zahodna) kultura in vzgoja od ženske zahtevata, da v vsakdanjem življenju sprejme številne vloge. Vse te vloge − od vloge matere, gospodinje, ljubice do vloge zaposlene ženske – ji jemljejo energijo in čas. Ženska v sodobni (slovenski) družbi pogosto trpi zaradi preobremenjenosti, ki je posledica neenakopravne delitve gospodinjskega dela − ženska opravi več gospodinjskega dela kot moški, sočasno pa je aktivna v službi in gradi kariero1 , zaradi česar ji zmanjkuje časa, da bi se posvečala samorealizaciji. S tem, ko ženske okrepijo svoj odnos do lastnega telesa, postanejo samozavestnejše in bolj odprte v komunikaciji do okolice. S tem procesom na nek način odkrivajo del svoje osebnosti in telesne prvinskosti. V magistrski nalogi potrdim, da ženskam, ki plešejo orientalski ples, slednje odpre nove dimenzije sprejemanja sebe kot subjekta in kot ženske v družbi. To naredim skozi analizo intervjujev z desetimi orientalskimi plesalkami v Sloveniji, s katerimi sem se pogovarjala o doživljanju in sprejemanju orientalskega plesa. Pri svojih razlagah črpam pojme iz feministične teorije Luce Irigaray in njene razprave o mnogoterosti in subjektivizaciji spola. Mnogoterost ženske identitete se v življenju oblikuje skozi različne vloge. Avtorica pravi (1985), da je ženska identiteta večplastna in izmuzljiva, pri tem pa poudarja, da nas v resnici ne bi smela zanimati končna oblika, torej identiteta kot fiksen pojav, temveč proces izgradnje oziroma nastajanja različnih identitetnih pozicij. Analiza intervjujev s plesalkami pokaže, da moramo žensko identiteto razumeti kot mnogoteri pojav − kot polje prepletanja različnih vidikov in mnenj, ki pa imajo neka skupna stičišča.
Ključne besede: identiteta, orientalski ples, samorealizacija, telesna prvinskost, mnogoterost, subjekt
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 42; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

212.
Slovenci in kolektivne identitete
Irena Pugelj, 2014

Opis: V nalogi se osredotočamo na proces oblikovanja nacionalne identitete Slovencev in pripadnosti ''slovenstvu'' skozi različna obdobja v narodovi zgodovini. Izhajamo iz predpostavke, da je pripadnost posameznika ''njegovi'' nacionalni identiteti skozi čas različno močno izražena in da na to vplivajo najrazličnejši dejavniki, med katerimi so zagotovo tudi posameznikovo zadovoljstvo z razmerami v skupnosti ali družbi, ki ji pripada. V prvem delu naloge razložimo pojme, ki jih povezujemo z nacionalno identiteto, ki v sodobni družbi predstavlja eno najtrdnejših kolektivnih identifikacij. Proces oblikovanja slovenske narodne zavesti razložimo skozi zgodovino slovenskega naroda, ki je po stoletjih ''zorenja'' v različnih državnih tvorbah s plebiscitno voljo postal nacija, narod s svojo državo. V raziskavi o dojemanju kolektivnih identitet med Slovenci ugotavljamo, kako so se skozi čas spreminjala stališča Slovencev v odnosu do kolektivnih identitet. Pri tem se metodološko opiramo na longitudialno strategijo raziskovanja. Merimo trende in stališča oziroma odnose do opazovanih pojavov v populaciji in zanje poiščemo vzročne razlage.
Ključne besede: kolektivne identitete, nacionalna identiteta, evropska identiteta, Slovenci, medčasovna primerjava
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (952,57 KB)

213.
Žensko podjetništvo na Goriškem
Irena Polanc, 2015

Opis: Žensko podjetništvo je v Sloveniji vse bolj prisotno in vsakdanje. Ženske podjetnice srečujemo na vsakem koraku, le redko pa se sprašujemo, kako so podjetnice postale in s čim vse se morajo na svoji podjetniški poti srečevati. Naloga se osredotoča na ženske podjetnice na Goriškem, natančneje na motive, zaradi katerih se odločajo za podjetništvo, in na ovire, s katerimi se na svoji podjetniški poti srečujejo. Obravnavana regija je majhna in o vlogi podjetnic v njej v literaturi ni veliko zapisov. Sedem goriških podjetnic je odgovarjalo na vprašanja, ki so nas pripeljala do končnih ugotovitev. Na podjetniško pot jih večinoma vodi močna želja in tako je vstop v podjetništvo posledica zavestne odločitve. Čeprav podjetnice na samostojno pot včasih vodi tudi nuja zaradi brezposelnosti ali težav z zaposlitvijo, pa večina dobro ve, kaj si želi in se temu tudi popolnoma preda. Pri tem vztrajno premagujejo ovire, ki se vedno pojavljajo. Tako morajo uspešno usklajevati družinsko in podjetniško sfero, saj ženski delež v družinskem življenju še vedno ni enak moškemu. Družina je lahko včasih precej ovirajoč faktor, zaradi katerega ženski podjetnici zmanjka energije za podjetništvo, kar ima lahko negativne posledice. Pomembno je, da jo družina razume in podpira ter ji tudi pomaga, predvsem je tu pomembna partnerjeva vloga. Ženske podjetnice pogrešajo tudi večjo spodbudo države in okolja, v katerem živijo, ter možnost organiziranega povezovanja. Prav to pomanjkanje spodbude in podpore je ena izmed ovir, saj morajo tako same iskati rešitve in priložnosti, ki jih s skupno organizacijo mogoče ne bi bilo treba, vedno znova pa se spopadajo tudi s finančnimi težavami. Kljub vsemu pa so ženske podjetnice s svojo odločitvijo zelo zadovoljne in svoje odločitve ne obžalujejo.
Ključne besede: žensko podjetništvo, Goriška, motivi za podjetništvo, ovire v podjetništvu, ženska podjetnica
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 89; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (404,94 KB)

214.
Izobraževanje v "senci" na Goriškem
Evelina Perozzi, 2018

Opis: V magistrski nalogi, ki je razdeljena na šest poglavij smo želeli raziskati vzroke za porast privatnih inštrukcij v zadnjih letih na goriškem. Po teoretičnem delu kjer smo opredelili izobraževanje, inštrukcije in razlike med generacijami smo opravili tudi kvantitativno in kvalitativne raziskave in iz rezultatov raziskav je razvidno, da lahko vzroke za porast privatnih inštrukcij iščemo v družbenih spremembah, ki so vzrok hitrega razvoja individualizma in vplivajo na spremembe v sistemih formalnega izobraževanja. Želja družbe in gospodarstva je večje število visoko izobraženega kadra, ki bo učinkovit, tekmovalen a hkrati tudi poslušen. To spodbuja težnje novejših generacij po izobraževanju, medtem ko njihov individualizem, v smislu lastne odgovornosti in ambicioznosti, spodbuja tekmovalnost, neučakanost in materializem. V formalnem izobraževanju se tako razvijata vzporedno individualizem in konformizem, kot posledici prilagajanja izobraževanja za produktivni kapitalizem. Največji porast inštrukcij je zaznati, glede na raziskave, v srednjih šolah zaradi velike razlike v načinu izobraževanja med osnovno in srednjo šolo, kjer je zaznati velika odstopanja glede individualnega pristopa, priprav na preizkuse znanja in obsega domačih nalog. Preko raziskave je bilo tudi zaznati, da postajajo otroci v času šolanja, zaradi velike tekmovalnosti, oropani moči razmišljanja, ustvarjalnosti in spretnosti za reševanje problemov, saj v svoji želji po uspešnosti v izobraževalnem sistemu, živijo v neprestani tekmi brez časa za samozadovoljstvo. Inštrukcije tako postajajo večplastne in se koristijo tako za posredovanje znanja kot tudi za gradnjo samozaupanja in motivacijo, predstavljajo sredstvo za gradnjo temeljev pri krepitvi samopodobe in jim hkrati omogočajo doseganje lastnih ciljev, želenega nivoja znanja, kot tudi pričakovanj družbe in njih samih po uspehu v tekmi med vrstniki. V družbi velja neko obče prepričanje, da znanje in uspešnost odpirata poti za nadaljevanje izobraževanja po srednji šoli, kar posledično omogoča boljšo zaposlitev, boljšo plačo, ter večjo sprejetost v družbi.
Ključne besede: konformizem, individualizem, inštrukcije, izobraževanje, motivacija, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (4,06 MB)

215.
Integracija migrantov
Eva Černigoj, 2018

Opis: Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe. Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili, smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov. Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom begunca in osebami s subsidiarno zaščito.
Ključne besede: integracija, integracijska politika, prisilni migranti, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, mednarodna zaščita
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 76; Prenosov: 3
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

216.
Pokojninska reforma v Sloveniji in svetu
Edin Gabeljič, 2017

Opis: Živimo v času globalizacije in cel svet postaja ena celota in se sooča s finančno in gospodarsko krizo. Tako smo prisiljeni sprejeti nekatere ukrepe in uvesti določene strukturne reforme. Tukaj kot pomembnejšo zadevo štejemo tudi pokojninsko reformo. Temeljna funkcija vseh pokojninskih sistemov v Evropi in po svetu je ta, da vsakemu posamezniku zagotovi finančno varnost v starosti in dostojno pokojnino. Naš Slovenski pokojninski sistem in vsi Evropski pokojninski sistemi temeljijo na načelu medgeneracijske vzajemnosti. Težava medgeneracijske vzajemnosti je v tem, da se je porušilo demografsko ravnotežje v svetu. Do demografskega neravnotežja je prišlo zaradi nizke rodnosti, poznega vstopa mladih na trg dela, večanja javnega dolga in nepreglednost nad našim pokojninskim sistemom. Nesporno dejstvo je, da se bo prebivalstvo staralo in temu primerno se bo treba pripraviti. Morali bomo začeti pravočasno varčevati, bodisi sami bodisi podjetja za dodatno pokojnino delavca. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je stopil v veljavo 1.1.2013. Novi zakon prinaša na področju novosti: zagotoviti dostojne pokojnine in zagotoviti finančno vzdržnost pokojninskega sistema. Vendar, kot kaže, ta ne bo dovolj in je na vidiku že nova reforma. Pokojninska reforma je moja glavna tema moje magistrske naloge, kamor poleg praktičnega dela spada tudi raziskovalni del. V raziskovalnem delu sem se posvetil primerjavi pokojninske reforme v Evropi in drugje po svetu.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninska reforma, finančna vzdržnost, demografske spremembe, medgeneracijska vzajemnost, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

217.
Zaupanje v civilnodružbene organizacije
Edi Vivoda, 2012

Opis: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih, kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti. Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega članstva.
Ključne besede: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

218.
Dejavniki izbrisov enot etnološke dediščine v registru kulturne dediščine
Mojca Sfiligoj, 2016

Opis: V sodobni postindustrijski družbi je nepremična kulturna dediščina ranljiva kot še nikoli. Etnološka stavbna dediščina sodi med najbolj ogrožene skupine dediščine, ki nezadržno propada in izginja. Razlogi so različni. V magistrski nalogi bomo poiskali razloge za pričetek izbrisa, ki so navedeni v registru kulturne dediščine. Register predstavlja zbirko osnovnih podatkov o nepremični kulturni dediščini v Sloveniji, v katero je vpisanih skoraj 30.000 enot raznolike kulturne dediščine. Podatki, ki so v njem dostopni, prikažejo le razlog za pričetek postopka izbrisa, in ne razloga za propad etnološke stavbne dediščine. Uvodno bomo predstavili področje varstva kulturne dediščine, register kulturne dediščine in etnološko stavbno dediščino. V empiričnem delu bomo s kvantitativno analizo preučevali izbrise etnološke stavbne dediščine v registru. V drugem delu bomo primerjali Območno enoto Celje in Območno enoto Ljubljana Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Primerjava območnih enot, ki imata največ izbrisane etnološke stavbne dediščine, bo omejena na podatke, dostopne v registru nepremične kulturne dediščine. S kvalitativno analizo pogovora fokusne skupine odgovornih konservatork bomo preverjali verodostojnost podatkov registra in poiskali razloge za izbrise enote etnološke dediščine, ki niso zajeti v podatkih registra kulturne dediščine. Predlagamo nadaljevanje raziskav na področju ranljivosti kulturne dediščine in iskanje razlogov za ohranjanje, saj je vsak objekt kulturne dediščine, ki je poškodovan ali uničen, izgubljen. S preučevanjem in identificiranjem dejavnikov izbrisov iz registra nepremične kulturne dediščine lahko z ustreznimi ukrepi kulturne politike na področju varstva kulturne dediščine zajezimo propad etnološke stavbne dediščine v prihodnosti.
Ključne besede: varstvo kulturne dediščine, register nepremične kulturne dediščine, etnološka stavbna dediščina, registri, izbrisi, raziskave, analize, primerjave, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 45; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

219.
Vpliv komunikacije posameznika na njegov uspeh v zasebnem in poslovnem svetu
Dušanka Rus, 2017

Opis: Življenje vsakega posameznika temelji na povezovanju in komunikaciji z drugimi ljudmi, saj na tak način zadovoljujemo svoje potrebe po stikih in sodelovanju z bližnjimi. S pomočjo komunikacije pridobivamo informacije in znanje, si izmenjujemo naše poglede na življenje, zato je pomembno, da je naša komunikacija uspešna. Človek potrebuje pogovor, saj se s tem povezuje z drugimi ljudmi, z njimi vzpostavlja in vzdržuje osebni odnos in stik. Pogosto v službi oziroma na delovnem mestu preživimo enako ali več časa kot doma, zato je naš način komunikacije v obeh sferah življenja izredno pomemben, saj le-ta vpliva na naše zadovoljstvo in osebno srečo, hkrati pa tudi na naš uspeh, tako v poslovnem, kot tudi v zasebnem življenju. Dejstvo pa je, da o komunikaciji pogosto ne razmišljamo in ji ne pripisujemo večjega pomena za naše osebno zadovoljstvo, ki lahko pomembno vpliva tudi na poslovni uspeh podjetij, v katerih delamo. V magistrski nalogi smo poskušali primerjati način komunikacije doma in na delovnem mestu, ter izvedeti, ali je le-ta povezan z osebno srečo, zadovoljstvom in uspehom, ter na kakšen način. Ob tem smo v prvem delu analizirali ključne pojme, opredelitve komunikacije in medosebnih odnosov, ter podrobneje predstaviti problematiko podjetij in domačih gospodinjstev, ki ne dajejo poudarka na način komuniciranja in izboljševanje odnosov. Izpostavili smo tudi ključne težave, s katerimi se na področju komunikacije srečujemo, jih raziskali in podali predloge za izboljšanje komunikacije in okoliščin, na katere le-ta vpliva, tako na osebni kot tudi na poslovni ravni. Rezultati magistrske naloge bodo v pomoč podjetjem, ki se srečujejo s poslovno neuspešnostjo in ovirami, ter posameznikom, ki so s svojim življenjem doma in na delu nezadovoljni zaradi slabih medosebnih odnosov.
Ključne besede: komunikacija, poslovna komunikacija, osebna komunikacija, poslovni uspeh, medosebni odnosi, magistrske naloge
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 33; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

220.
Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih na visokošolskem zavodu
Damjana Zupan, 2010

Opis: Pojem organizacijska klima lahko opišemo kot splošno počutje zaposlenih na delovnem mestu. Zaposleni se različno odzivajo na dogodke v organizaciji, na spremembe in nove sodelavce. Vse to pa vpliva na počutje. Pojem organizacijska klima je širši od zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu. Z dovršenim sistemom oblikovanja dobre organizacijske klime ima organizacija dobre možnosti, da posledično doseže večje zadovoljstvo zaposlenih. To pa je bistveno za dosego vidnih rezultatov na trgu. Organizacije se vse bolj zavedajo, da so ključ do uspeha motivirani zaposleni, posebno tisti, ki se poistovetijo z organizacijo in svoje delo dojemajo celovito, kot doprinos celotni organizaciji. V prvem delu naloge opisujemo in pojasnjujemo pomen pojmov, kot so zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska kultura in organizacijska klima. Vsi trije pojavi so pomemben člen organizacije, saj vplivajo na učinkovitost in kakovost izvedbe delovnih procesov, poleg tega pa so med seboj povezani ter eden brez drugega ne obstajajo. Če podjetje teži k trajnemu zadovoljstvu zaposlenih in če so zaposleni dejansko zadovoljni na delovnem mestu, potem se to zadovoljstvo prenese na večji del organizacije, tako da postane klima v organizaciji ugodna in pozitivna. Dolgoročno se spreminja tudi kultura organizacije. Hkrati pa je povezava mogoča tudi v obratni smeri. Če ima podjetje dobro zastavljeno kulturo podjetja, katero je gradilo leta, morda celo desetletja, bo posledično tudi klima v organizaciji ugodna. Pozitivno naravnano vzdušje v organizaciji pa vpliva tudi na dobro počutje med zaposlenimi in s tem na vsesplošno zadovoljstvo. S preučevanjem različnih dejavnikov lahko ugotavljamo, kakšna klima vlada v organizaciji in ali so zaposleni zadovoljni na delovnem mestu. Takšno preučevanje smo izvedli na primeru dveh visokošolskih zavodov. Tako smo prvi, teoretični del naloge podkrepili s praktičnim primerom, izpostavili dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo v organizaciji, jih ocenili, na koncu naloge pa smo predstavili tudi rezultate raziskave in podali svoje predloge za izboljšanje.
Ključne besede: organizacijska klima, zaposleni, počutje, zadovoljstvo, motiviranost, organizacija, konkurenca
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 76; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (962,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh