Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


211 - 220 / 360
Na začetekNa prejšnjo stran18192021222324252627Na naslednjo stranNa konec
211.
Avtonomnost občin in medobčinsko povezovanje z namenom regionalnega razvoja
Franci Žohar, 2016

Opis: Enote lokalne samouprave so v pretežnem delu razvitega sveta razumljene kot nosilci lokalnega razvoja. Sočasno pa temeljna listina s področja lokalne samouprave (Evropska listina lokalne samouprave, Svet Evrope), katere podpisnica je od leta 1995 tudi Slovenija, predvideva visoko stopnjo avtonomije in odgovornosti za razvoj enot lokalne samouprave. Občinam v Sloveniji se nalagajo naloge brez ustreznih finančnih sredstev, s čimer slabi finančno avtonomnost občin in povečuje odvisnost od državnega proračuna. Hkrati pa to posledično pomeni, da se nekatere naloge slabo opravljajo in izvajajo. Prav tako slovenske občine nimajo ustreznega lastnega izvirnega finančnega vira, zato se nam pojavlja dvojni vpliv na povečevanje centralizacije in zmanjšanja avtonomnosti občin, več nalog in enako ali manj sredstev. Z vsem naštetim se krepi centralizem in zmanjšuje avtonomnost občin. Glede na navedeno dejstvo smo želeli preveriti, ali medobčinsko povezovanje in sodelovanje lahko zmanjša navedene učinke oziroma ali lahko krepitev medobčinskega povezovanja in sodelovanja postopno zmanjšuje centralizem ter sočasno povečuje finančno in dejansko avtonomnost občin. Sočasno smo preverili, ali je na konkretnem primeru Slovenije možno preko medobčinskega sodelovanja postopno pričeti graditi vsebinske osnove za kasnejšo ustanovitev pokrajin. V sklopu naloge smo potrdili postavljeni hipotezi, da sta lokalna samouprava in upravna organizacija na nižji ravni neracionalno in neučinkovito organizirani in da medobčinsko povezovanje in sodelovanje zmanjšuje centralizem ter povečuje avtonomnost občin. Dodali smo dve hipotezi, s katerima smo pričakovali potrditev soglasij, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, ter da bi regije povzročile oblikovanje središč v Sloveniji, ki bi potencialno postali centri resursov v Sloveniji. Navedeni hipotezi na podlagi statistične analize anketnih vprašalnikov nista dobili potrditve, kar pomeni, da na področjih, ki jih izpostavljata navedeni hipotezi, ni soglasja oziroma prevladuje nestrinjanje. Najbližje soglasju izmed navedenih dodatnih hipotez je hipoteza, ki pravi, da je v okviru medobčinskega povezovanja in sodelovanja lažje in učinkoviteje zagotavljati kadre in izvajanje nekaterih nalog, kar lahko kaže na pomembne premike. Področje, ki ga obravnava naslednja hipoteza, pa je še vedno sredi šibkega spreminjanja v smeri oblikovanja manjših subregij in postopnega izgrajevanja vsebinskih, družbenih in socioloških, kot tudi ekonomskih temeljev za ustanovitev pokrajin.
Ključne besede: občine, upravna organiziranost, medobčinsko povezovanje, medobčinsko sodelovanje, reorganizacija, enakomernejši regionalni razvoj, Slovenija, avtonomija, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1083; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (6,57 MB)

212.
PSG (psiho-socialni genom), sončno znamenje natalnega horoskopa kot podlaga za promocijo v virtualnih omrežjih
Egon Prijon, 2017

Opis: Ciljani promocijski ukrepi na socialnih, družbenih omrežjih so utemeljeni na napovedovanju odziva posameznikov na produkte. Približke odzivov posameznikov na produkte lahko promotor napove na primer tako, da produkte opiše z značilnimi lastnostmi in opise pošilja posameznikom, ki so prisotni na družbenih omrežjih, posameznika spodbuja k akciji in opazuje njegovo odzivnost in na osnovi odziva sklepa o nagnjenosti posameznika do produkta. Lastnosti produkta, ki izpolnjujejo pričakovanje posameznika, ustvarijo pogoje, da se posameznik odloči za produkt. Posameznike razvrščamo v značilne skupine na podlagi podobnega vedenja ali lastnosti, kjer za opise produktov uporabimo opise vedenja posameznikov, opisanih z značilnimi atributi posameznikov, razvrščenih v dvanajst značilnih skupin sončnoznamenjske paradigme, ciklične vrste, v kateri so posamezniki razvrščeni po datumih rojstva. Posamezniki v značilni skupini izvajajo karakterističen dialog na podlagi uporabe idiolekta, značilnega za skupine. Promotor v dialogu oblikuje semantično informacijo o produktu, jo posreduje posamezniku. Produkti in posamezniki so objekti in so ontološko urejeni. Atributi so komponente ekspresivnosti idiolekta. Frazne komponente, komponente ekspresivnosti smo v doktorski disertaciji uporabili za dialog na družbenih omrežjih in opazovali nagnjenost posameznika do produkta. Posameznika, pripadnega značilni skupini, lahko opišemo tudi z demografskim, geografskim, s sociografskim in psihografskim faktorjem, ki so nominalne spremenljivke, s katerimi lahko opišemo tako lastnosti kot tudi vedenje posameznika do produkta. Promotor podatke o posamezniku uporabi za analiziranje odzivnosti posameznika na produkt in oceni nagnjenost posameznika do produkta. Preverjali smo, s kolikšno verjetnostjo uporaba atributov značilnih skupin sončnoznamenjske paradigme učinkuje na izid nagnjenosti posameznika do produkta. Zanimalo nas je, ali informacija o produktu, podana z značilnimi atributi, proizvede tak odnos, da se vzpostavi med objektoma nagnjenost, po kateri se posameznik odziva na opis produkta skladno s pričakovanim vedenjem.
Ključne besede: idiosinkratične skupine, družbena omrežja, sončno znamenje, idiolekt, ontologija, ciljni marketing, semantika, disertacije
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 743; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (52,00 MB)

213.
Diplomanti na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev v času družbene krize
Darka Podmenik, 2012

Opis: V zadnjih dveh desetletjih se je pomembno povečala izobraženost prebivalcev evropskih držav, še posebej mladih, zmanjšala pa so se jamstva, da višja izobrazba zagotavlja boljše zaposlitve. Za ustrezno zaposlitev postajajo vse bolj pomembna neformalno pridobljena znanja in veščine ter sposobnost nadgrajevanja formalnih zanj. Te nove zahteve še posebej prizadenejo populacijo mladih iskalcev prve zaposlitve, v času ekonomske krize pa vse bolj tudi tiste z najvišjimi stopnjami izobrazbe. Poglavitni namen doktorskega dela je iskanje odgovora na vprašanje, ali je mogoče zmanjšati negotovost zaposlitvenih izidov za mlade z visokošolsko izobrazbo. In to s samo-vlaganji v (dodatno) izobraževanje, informiranje, mreženje, tj. vlaganji v individualni človeški in socialni kapital. V središču proučevanja so prehodi mladih (diplomantov) iz izobraževanja v zaposlitev in to na dveh ravneh: evropski in slovenski. S sekundarno analizo podatkov evropskih raziskav o prehodu diplomantov v zaposlitev ugotavljamo katere vrste in oblike vlaganj v človeški in socialni kapital in katere kompetence, pridobljene med študijem, pomembno vplivajo na zaposlitvene izide po diplomi. Izsledki sekundarne analize kažejo, da le povsem določene vrste in oblike vlaganj v človeški kapital ter določene kompetence pozitivno vplivajo na hitrejšo in uspešnejšo zaposlitev po diplomi. Za zelo pomembne so se namreč pokazale razlike med proučevanimi evropskimi državami, ki ovirajo izpeljavo splošnih zaključkov. S časovno primerjalno študijo slovenskih študentov višjih letnikov študijskih smeri po katerih že več let ni povpraševanja na trgu dela ugotavljamo porast njihovih vlaganj v človeški in socialni kapital v času ekonomske krize. Rezultati študije so pokazali, da proučevani študentje na splošno niso povečali svojih vlaganj v človeški kapital. Povečali tudi niso vlaganj v individualni socialni kapital. So pa uporabili socialni kapital, ki so ga imeli na razpolago, za pridobitev nekaterih kompetenc, ki lahko izboljšajo njihov položaj na trgu dela po končani diplomi.
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 764; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

214.
Socialni kapital kot dejavnik uspešnosti turističnih asociacij v Sloveniji
Cvetko Križan, 2012

Opis: Podjetniške asociacije v turizmu predstavljajo stičišče mnogih deležnikov, ki imajo različen vpliv na razvoj dejavnosti. Le uspešne asociacije lahko postanejo pomemben dejavnik pri doseganju zastavljenih ciljev, tako turističnega gospodarstva kot posameznih organizacij – članic asociacij. Podjetja se združujejo v asociacije z izraženim poslovnim interesom in namenom doseganja koristi. Vsekakor so odnosi med deležniki, ki sodelujejo ključnega pomena pri doseganju zastavljenih ciljev. V odnosih se ustvarja socialni kapital, ki omogoča, da akterji sodelujejo ter izmenjujejo znanje in izkušnje v skupno korist. Glede na neenotno definicijo socialnega kapitala ter na specifičnost delovanja asociacije smo upoštevali vse morebitne predpostavke in dileme, ki se pojavljajo tako pri definiciji, kot pri merjenju socialnega kapitala. Skladno s splošno definicijo velja, da je organizacija uspešna, v kolikor je dosegla zastavljene cilje. Vendar doseženi ali delno doseženi cilji niso dovolj, da lahko organizacijo opredelimo kot uspešno. Potrebno je tudi, da asociacija kot gospodarska organizacija stabilno posluje, da so člani zadovoljni z delovanjem ter da obstoja interes nečlanov postati člani. V pričujoči disertaciji smo na podlagi utemeljenih ugotovitev dokazali, da je za uspešnost specifične organizacije, kar asociacija dejansko je, socialni kapital ključnega pomena. Preučevali smo asociacije na področju turizma v Sloveniji, ki združujejo gospodarske organizacije z izraženim poslovnim interesom. Na podlagi podatkov, pridobljenih s poglobljenimi pol strukturiranimi intervjuji, opravljenimi s kvalificiranimi respondenti izbranih asociacij ter na podlagi kvalitativne, kvantitativne in primerjalne analize smo odgovorili na vprašanje, ali socialni kapital vpliva na uspešnost asociacij ter katere so tiste dimenzije socialnega kapitala, ki imajo odločilen vpliv ter jih je zato potrebno razvijati z namenom povečanje uspešnosti. Nismo pa se omejili samo na socialni kapital kot vzrok neuspešnosti, poiskali smo tudi ostale vzroke neuspešnosti ter ugotovili vpliv socialnega kapitala in njegovih dimenzij na te vzroke neuspešnosti. Ugotavljali pa smo tudi, kako uspešnost vpliva na socialni kapital asociacije.
Ključne besede: socialni kapital, uspešnost, asociacija, turizem, analiza z matičnim pristopom, analiza mehkih množic
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 869; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

215.
Moralno podjetje
Bogdan Jugovič, 2013

Opis: Tezo, da se etično v poslu splača, smo poskusili verificirati tako, da smo najprejizpeljali definicijo moralnega podjetja,nato pa razvili metodo in kazalnike za vrednotenje moralnosti dejanj podjetij glede na družbeno okolje, v katerem delujejo. Javni izbor najboljših podjetij po spletu ekonomskih in drugih kriterijev v definiranem družbenem okolju smo nato preverili tako, da smo po razviti metodi ugotavljali stopnje njihove usklajenosti z moralnimi normami družbenega okolja. Kot gradivo za moralno presojo smo uporabiliobjave in poročila o dejanjih podjetij v medijih. Kot podlago za vrednotenje dejanj smo uporabilivečinsko sredinsko družbenopresojo in večinska stališča omoralnosti,običajna v družbenem okolju, v katerem podjetje deluje. Družbeno okolje Republike Slovenije vsebuje nekaj posebnosti, ki vplivajo na večinska stališča pri presoji moralnosti dejanj. Pri analizi javnega izbora najboljših in največjih slovenskih podjetij smo zasledili dodatno nekatere posebnosti, ki vplivajo na uspešnost poslovanja in ki so se odrazile tudi v kazalnikih moralnega vrednotenja dejanj najbolj uspešnih podjetij. Teza, da so poslovno najboljša podjetja tudi najbolj poravnana z družbeno moralo in da gre moralno zavednim podjetjem v poslu bolje kot tekmecem, ni potrjena v celoti. Tržne razmere imajo glavni vpliv na uspešnost poslovanja. Pomembneso tudi urejenost trga,prisotnost monopolnih elementovin zunanja – državna ali naddržavna – regulacija. Moralnost je tu le eden dodatnih elementov v poslovanju, a ne toliko bistven za poslovni obstoj.Pri izenačenih drugih pogojih med tekmeci na trgu pa preseganje standardov in izkazano moralno zavedno poslovanje skupaj lahko pomenita tisto prednost, ki pritrdi tezi, da se etično v poslu splača.
Ključne besede: poslovna etika, moralno podjetje, merjenje moralnih dejanj, Slovenija
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 744; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (7,16 MB)

216.
Destinacija neznano
Anita Ramšak, 2012

Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na situacijo mladoletnih migrantov brez spremstva, katerih migracije so ekonomsko spodbujene, za razliko od večnih poudarkov na otrocih brez spremstva iskalcih azila, beguncih in žrtvah trgovine z ljudmi. Skozi raziskovanje vzorcev, značilnosti in motivov migracij mladoletnikov brez spremstva, ki so iz Moldavije pripotovali v Avstrijo (in ostale države Evropske unije), disertacija izpostavi neskladnosti v politikah in ukrepih za zaščito mladoletnikov brez spremstva ter izpostavi mehanizme, ki dodatno vodijo mladoletnike v ranljivost za zlorabe in izkoriščanja. Osredotoča se predvsem na razumevanje ciljne skupine skozi oči strokovnjakov in predstavnikov institucij, ki delujejo na področju otrok brez spremstva v Avstriji. Disertacija prav tako – tudi skozi diskurz otrokovih pravic – kritično ocenjuje prevladujočo konceptualizacijo in idealizacijo otroštva na zahodu, kot časa nedolžnosti, v katerem je poudarek v prvi vrsti na izobraževanju in šolanju, in ki se ne sklada z realnostjo življenj večine otrok po svetu. Disertacija se zaključi s priporočili za izboljšanje situacije mladoletnih migrantov brez spremstva.
Ključne besede: mladoletniki brez spremstva, migracije, otrokove pravice, otroštvo, Moldavija, Avstrija
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1101; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

217.
Odzivi potrošnikov na zunanje oglaševanje na primeru uporabe oglasnih sporočil izdelanih s tehnologijo lentikularnega tiska
Andrej Kovačič, 2013

Opis: V doktorski disertaciji smo raziskali razlike v odzivih potrošnikov na oglasna sporočila v zunanjem oglaševanju tiskana z lentikularno (3D) in klasično (2D) tehniko tiska. Raziskave na področju lentikularnega oglaševanja so zelo redke, zato je bilo potrebno razviti raziskovalni model za primerjalno merjenje učinkov zunanjega oglaševanja. Doktorska disertacija tako zajema teoretični del, katerega osnova je analitični pregled obstoječe akademske literature in znanosti na področju oglaševanja. V okviru preučevanja učinkov oglaševanja disertacija poglobljeno analizira teoretične modele procesiranja oglaševalskih sporočil. Temelj teoretičnega dela predstavlja izbrani procesno hierarhični model obnašanja potrošnikov. Le-ta postavlja vlogo emocij v ospredje in omogoča, da primerjamo odzive na dva vsebinsko enaka oglasa tiskana z različnima tehnikama tiska. Natančen pregled literature nam je omogočil analizo potencialno mogočih tehnik merjenja učinkov oglaševanja, ki jih razvrščamo v skupino samoevalvacijskih metod, ekonometričnih študij in avtonomnih merjenj. V teoretičnem okviru so prikazane prednosti in slabosti posameznih tehnik, ki jasno nakazujejo izgradnjo kompleksne integrirane večstopenjske metodologije merjenja tako racionalne komponente kot tudi emotivne komponente odziva na oglasna sporočila. V okviru raziskovalnih možnosti je sestavljen raziskovalni model treh med seboj neodvisno izvedenih raziskav, ki vključuje besedno samoevalvacijsko tehniko, vizualno samoevalvacijsko tehniko in avtonomno tehniko. Podlaga za merjenje so lestvica CASC, lestvica SAM, nakupna namera in merjenje pozornosti z opazovanjem. Uporabljena je bila kvantitativna statistična analiza, ki pa je obsegala tako preproste kot zelo zapletene parametrične teste, neparametrične teste in analizo zanesljivosti ocenjevalcev. Glede na to, da analiziramo odzive potrošnikov izključno na vizualne dražljaje, je bila opravljena tudi kontrolna analiza vpliva korekcije vida, ki je pokazala, da le-ta ne vpliva na ocenjevanje niti klasično tiskanih (2D) niti lentikularno tiskanih oglasov (3D). Rezultati potrjujejo zastavljene hipoteze glede boljše učinkovitosti 3D lentikularno tiskanih oglasov v primerjavi s klasično 2D tiskanimi oglasi v zunanjem oglaševanju. Raziskave odlikujejo veliki vzorci, ki so omogočili, da dokažemo statistično značilne razlike v korist učinkovitosti lentikularne tehnike tiska tudi za večino izbranih demografskih podskupin. V analizi smo uspeli primerjati tudi posamezne segmente glede na spol in starostne skupine med seboj. Rezultati pridobljeni v raziskovalnem modelu nedvomno govorijo v prid večji učinkovitosti oglasov tiskanih z lentikularno tehniko, zato sklepno poglavje zaključujemo z etičnimi pomisleki vpeljave nove tehnologije tiska.
Ključne besede: lentikularni tisk, učinkovitost, komunikacija, oglaševanje, spol, starost
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 931; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

218.
Globalizacija trga in pravic intelektualne lastnine in zaton neodvisnih izumiteljev
Ana Hafner, 2014

Opis: Pričujoče delo obravnava določeno skupino inovatorjev, ki jo imenujemo neodvisni ali samostojni (tudi »osamljeni« in »svobodni«) izumitelji in je v sodobnem času neupravičeno prezrta v družboslovnih raziskavah in skoraj popolnoma ignorirana v inovacijskih politikah držav. Avtorica skuša najprej podrobneje definirati skupino in dokazuje, da ima ta specifične lastnosti, ki jo razlikujejo od druge skupine inovatorjev, ki bi jo lahko imenovali kot institucionalno ali korporativno. Manjša raziskava na vzorcu slovenskih samostojnih izumiteljev potrdi ugotovitve iz (žal redkih) prejšnjih študij, da je povprečni samostojni izumitelj moški, star okrog petdeset let, s končano srednješolsko do višješolsko izobrazbo; vendar je populacija zelo raznolika in vanjo spadajo tako »prostočasni« izumitelji in upokojenci kot podjetniki in tudi nekateri raziskovalci, poleg tega se delež žensk med izumitelji povečuje. Avtorica nato preverja hipotezo, da delež in število samostojnih inovatorjev v sodobnosti vse bolj upadata, pri čemer analizira podatke iz treh patentnih baz. Hipoteza se večinoma potrdi. Ker avtorica zagovarja tezo, da ključni vzrok tega upadanja ni le vse večja kompleksnost tehnologije, ki je posameznik (samostojni izumitelj) ne obvladuje več, temveč drage mednarodne patentne prijave, h katerim so zaradi globalizacije prijavitelji patentov vse bolj prisiljeni, skuša nadalje ugotoviti, ali se patenti posameznikov po svoji kvaliteti (vplivnosti, pomembnosti) še vedno lahko primerjajo s patenti gospodarskih družb. Tega se ji sicer na podlagi uveljavljenih meril, kot so prejeti citati patentov, ne posreči dokazati, vendar pa ugotavlja, da hkrati tudi ni mogoče dokazati nasprotnega, in sicer, da so patenti posameznikov manj radikalni in prebojni od patentov družb. Hkrati pa je mogoče popolnoma jasno pokazati, da je pogostost patentnih prijav povezana s stroški patentiranja in s tem s prijaviteljevo premožnostjo. V zaključku so predvideni različni možni scenariji prihodnosti neodvisnih izumiteljev. Možno je njihovo popolno izginotje, prav tako pa obstajajo možnosti preoblikovanja patentnega sistema in večjega povezovanja posameznikov v skupine oziroma kooperative, ki bi tako lahko konkurirale velikim gospodarskim družbam, ki si vse bolj prilaščajo tako materialni kot duhovni svet.
Ključne besede: globalizacija, trg, intelektualna lastnina, inovatorji, izumi
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 860; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

219.
Dejavniki motivacije za izobraževanje in usposabljanje v večji javni organizaciji na področju zdravstva
Nina Božnar, 2017

Opis: Motivirani in usposobljeni zaposleni so najkompleksnejša naloga vsakega podjetja. Uspešnost procesov izobraževanja v podjetju je odvisna od vodstva podjetja, delovanja kadrovske službe z vodstvom in želje zaposlenih, da se izobražujejo. Kako uspešno bo podjetje oziroma organizacija, je v današnjem svetu v veliki meri odvisno tudi od njenih zaposlenih. Vedno več ljudi je nezadovoljnih na svojem delovnem mestu zaradi slabih medsebojnih odnosov, slabih pogojev za delo, slabega počutja, nepoštenosti in še mnogo drugih vzrokov. Danes ni več največji izziv organizacije, da ima dobro razvito vizijo, strategijo in cilje, temveč morajo vzpostaviti sistem, ki motivira zaposlene, da jim sledijo. Le dobro in pravilno motivirani zaposleni lahko organizaciji pomagajo do uresničitve njihovih ciljev in strategij. Izobraževanje pri posamezniku vpliva na njegovo kakovost življenja, uspešnost in družbeno učinkovitost. Menim, da so izobraženi ljudje osnovni gradnik družbe in tako predstavljajo osnovo za funkcionalno družbo, pomanjkljivo izobraženi pa ne prispevajo k družbenem napredku. Tako kot se razlikujejo med seboj karierne poti posameznika, se razlikujejo tudi osebni interesi in cilji posameznika. Nekateri mislijo, da se je brez pomena izobraževati ali usposabljati, da že vse vedo. Nekateri pa enostavno nimajo želje in potrebe, da bi nadgrajevali svoje znanje. Moje mnenje je, da kdor se ne izobražuje in ne gradi svojega znanja, prav kmalu spozna, da ga mlajši in spretnejši sodelavci prehitijo. Osveščenost in samoiniciativnost sta ključnega pomena pri motivaciji za izobraževanje in usposabljanje. V okviru diplomske naloge je bilo postavljenih šest hipotez, ki so se preverjale skozi celotno nalogo in smo jih v šestem poglavju statistično analizirali s pomočjo rezultatov raziskave. Prišli smo do ugotovitve, da bi morala organizacija najprej opredeliti potrebe po izobraževanju. Zaposlenim bi morala posredovati vse informacije o možnosti izobraževanja, formalnega in neformalnega. V sedmem poglavju smo podlagi rezultatov raziskave podali tudi predloge za izboljšanje področja izobraževanja na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, usposabljanje, izvajalci izobraževanj, udeleženci izobraževanj, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 830; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

220.
Spoprijemanje s stresom pri osebah s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi
Tina Župan, 2017

Opis: Kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) so trajna vnetna obolenja prebavnega trakta, predvsem črevesja. Pri nastanku, nihanju in poslabšanju bolezni ima veliko vlogo stres. Zato je zelo pomembna posameznikova sposobnost za spoprijemanje s stresnimi dogodki. Spoprijemanje s stresom je definirano kot stalen trud za spreminjanje kognitivnih in vedenjskih načinov za obvladovanje specifičnih zunanjih in/ali notranjih zahtev, ki so ocenjene kot take, ki so posamezniku v breme ali celo presegajo njegove spretnosti. Spoprijemanje lahko raziskujemo na ravni mikro- in makrostrategij. Tujih raziskav na to temo je veliko, vendar v Sloveniji še ni bilo izvedene nobene takšne. V teoretičnem delu magistrske naloge sta predstavljeni temi KVČB in spoprijemanja s stresom, empirični del pa se ukvarja z načinom spoprijemanja s stresom, ki se ga poslužujejo osebe s KVČB v slovenskem prostoru. V ta namen je uporabljena metoda kvantitativne raziskave, natančneje »Ways of Coping Questionnaire«. V raziskavo sta za namene primerjave zajeta dva vzorca, poleg skupine oseb s KVČB še skupina oseb brez KVČB. V empiričnem delu so nadalje predstavljeni zbrani rezultati: osebe s KVČB kot strategije za spoprijemanje s stresom uporabljajo predvsem načrtovano reševanje problema, pozitivno prevrednotenje in iskanje socialne podpore. Več uporabljajo problemsko osredotočenih strategij. Mikrostrategije in makrostrategije, ki jih uporabljajo osebe s KVČB, se glede na pogostost rabe ne razlikujejo od strategij, ki jih uporabljajo osebe brez KVČB. Izjema je le pozitivno prevrednotenje, ki se ga statistično pomembno v večji meri poslužujejo osebe brez KVČB. Pridobljeni rezultati se ujemajo z nekaterimi tujimi raziskavami. Ugotovitve te magistrske naloge ponujajo teoretično in praktično izhodišče za nadaljnje raziskave in terapevtske implikacije.
Ključne besede: kronične bolezni, vnetne črevesne bolezni, stres, strategije, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 701; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh