Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Religija je vedno imela močan vpliv na razvoj vseh kultur sveta. Njen vpliv v vzhodnih državah sveta je močnejši od držav na zahodu. Pomen besede religija najdemo v spoštovanju nečesa višjega. Nekatere religije to častijo kot enega boga, na katerega se ljudje obračajo samo takrat, ko potrebujejo pomoč (Flere, 2005). Na drugi strani pa poznamo religije, ki imajo več bogov, religije, ki vplivajo na mišljenje ljudi, jim določajo vloge, naloge, religije, katerih začetki segajo daleč v zgodovino in katerim so pripadniki globoko predani. Taka religija je hinduizem. Diplomska naloga se osredotoča predvsem na indijske ženske in njihove vloge oziroma položaj, ki ga posledično imajo zaradi hinduizma. Razkriva, kako religija vpliva na to, kaj je ženskam določeno opravljati v družini, katere so njihove družinske vloge, kakšen je njihov položaj v verskem življenju, obravnava njihovo podrejenost moškemu in obenem čutenje njihove pripadnosti religiji. V delu sem med seboj primerjala različne sociološke obravnave religije. Posvetila sem se temu, da sem raziskala, kako in skozi katera področja hinduizem vpliva na žensko vlogo. Izkazalo se je, da je vpliv religije moč najti na različnih področjih življenja žensk in da jim skozi ta določa pravila in naloge, ki jih morajo izpolnjevati. V raziskavi sem se osredotočila tudi na osebno razmišljanje žensk o njihovih vlogah.
Ključne besede: religija, vloga žensk, hinduizem, Indija, družina, dolžnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 360; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Stres predstavlja telesni odziv človeškega organizma na dogodke, ki jih dojema kot grožnjo ali ki na kakršen koli drug način vplivajo na njegovo ravnovesje. Zunanji elementi niso neposredni povzročitelji stresa, temveč je to človekovo notranje dojemanje, ki povzroča tesnobo in negativna čustva v določeni življenjski situaciji, za katero meni, da je pretežka, da bi jo lahko uspešno premagal. Pod vplivom stresa v človeškem organizmu prihaja do povečanega delovanja žleze z notranjim izločanjem (nadledvične žleze) in živčnega sistema, zlasti avtoimunskega živčnega sistema, ki nadzira delovanje notranjih organov zaradi povečanja energije za obrambno dejanje. Del možganov, ki je odgovoren za prepoznavanje nevarnosti, sproži delovanje možganskega priveska (hipofize), ki sprosti izločanje hormonov adrenalina in kortizola v nadledvični žlezi. Pri otrocih lahko prisotnost stalno visokih ravni adrenalina in kortizola v organizmu vpliva na spomin in sposobnost učenja, zaradi česar postanejo depresivni, razdražljivi, slabo razpoloženi in nenehno utrujeni. Ko stres postane del človekovega življenja, je škodljiv za njegovo zdravje in spodbuja razvoj različnih bolezni. Izvajanje sprostitvenih tehnik prispeva k vnovičnemu vzpostavljanju ravnovesja, saj se lahko zelo hitro poruši v preobremenjenem vsakdanjiku. Naloga sprostitve je prilagajanje odzivov organizma na okolje, tako pa je omogočen prostor psihološkim in vedenjskim prilagoditvam, s čimer oseba spet doseže mirno stanje.
Ključne besede: sprostitev, sprostitvene tehnike, stres, preprečevanje stresa, ravnovesje, magistrske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 367; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Čeprav uporaba psihedeličnih snovi sega že v obdobje »primitivnih« družb v vseh kulturah, večini še vedno predstavlja tabu. Zato smo v diplomski nalogi želeli raziskati, kakšne so prednosti in slabosti učinkov psihedeličnih substanc pri zdravljenju. V tem okviru smo raziskali, na kakšen način ljudje psihedelične substance uporabljajo za zdravljenje in kakšna so morebitna tveganja, ki jih prinašajo. Nalogo smo razdelili na dva dela. Prvi del zajema teoretični pregled literature, s katero smo osvetlili ključne pojme psihedelikov, predvsem v povezavi s psihoterapijo. V empiričnem delu naloge smo uporabili kvalitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo polstrukturiranega intervjuja s šestimi osebami, ki so že večkrat uživale psihedelične substance. S tem smo pridobili poglobljeno razumevanje delovanja psihedelikov iz prvoosebnih izkušenj. Ugotovili smo, da sama psihedelična izkušnja poteka na celostnem nivoju, med izkušnjo uporabniki dostopajo do nezavednega, kar je terapevtska vrednost psihedelika. Vendar so izkušnje lahko zelo neprijetne in težke, zato je za dosego pozitivnih učinkov psihedelikov potrebna uporaba v kontroliranem okolju z usposobljeno osebo in s poudarkom na integraciji. Slednje je pomembno tudi zaradi možne potencialno problematične predstave vizij, ki jih uporabniki doživljajo pod vplivom psihedelikov, saj jih uporabniki interpretirajo s svojim umom na način, ki jim najbolj ustreza, s čimer se lahko popači dejansko sporočilo, ki je bilo dano v psihedelični izkušnji.
Ključne besede: psihedelik, LSD, zdravljenje, raziskave, zavest, diplomske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 311; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom »Zasvojenost z odnosi pri žrtvah nasilja in zlorab« obravnavamo dve veliki področji. Prvo področje zajema zasvojenost z odnosi, kjer smo se najprej osredotočili na delovanje nekemične zasvojenosti, kasneje na zasvojenost z odnosi, s katerimi je tesno povezano tudi postavljanje mej v odnosih. Drugo večje področje raziskovanja je zajemalo nasilje in zlorabo, saj menimo, da je ta tematika v javnosti prevečkrat spregledana ali potlačena v ozadje. Zanimalo nas je, kako so žrtve nasilja in zlorab povezane z zasvojenostjo z odnosi, ali so se zatekle po strokovno pomoč v ustanove oz. organizacije in kako so bile z njo zadovoljne. Raziskavo smo izvedli z kvantitativno metodo s pomočjo vprašalnika, s katerim smo v prvem delu pridobili pomembne demografske podatke, v drugem delu smo podrobneje preučili zasvojenost z odnosi z določenimi trditvami, ter nadalje v tretjem sklopu preverjali travmatske dogodke, pomoč v ustanovah oz. organizacijah ter okrevanje. S pomočjo raziskave smo prišli do zaključka, da je velik odstotek ljudi (44 %) doživelo lastno izkušnjo nasilja ali zlorabe, predvsem sta najbolj pogosta telesno in psihično nasilje. Najbolj pogosta trditev iz značilnosti zasvojenosti z odnosi je bila, da na »živi za dan, ko bo skupaj z njo«. Velik izziv je raziskovati zasvojenost z odnosi nasploh, saj je tematika zelo subtilna in občutljiva, še posebej pa raziskovanje te teme pri žrtvah nasilja in zlorab, ki so zelo ranljive. Priporočamo pa nadaljnjo raziskavo, ki bi lahko zajemala obširnejši vprašalnik z več ostalimi podrobnostmi v zvezi z dojemanjem odnosa v povezavi s travmatskimi izkušnjami. Glede na velik odstotek nasilja in zlorab med anketiranimi, jih je zelo malo poiskalo strokovno pomoč, kar kaže na dejstvo, da se naj v prihodnosti še več pozornosti namenja preprečevanju, povezovanju, obveščanju, pomoči.
Ključne besede: zasvojenost, odnosi, nasilje, zlorabe, okrevanje, magistrske naloge
Objavljeno: 04.08.2020; Ogledov: 701; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,85 MB)

Opis: Anksioznost je neprijetno čustvo, ki ga tekom življenja izkusi vsak posameznik. Čustvo je do določene mere koristno, saj ima zaščitno funkcijo in pripravi posameznika na boj ali beg. V kolikor pa je čustvo močno in hkrati traja dlje časa, torej se kronificira, pa prične ovirati posameznika v vsakdanjem življenju in se lahko sprevrže v motnjo. V teoretičnem delu bom sprva nekaj besed namenila duševnemu zdravju, nato pa sem bom posvetila anksioznosti. Postavila bom ločnico med anksioznostjo kot čustvom ter anksiozno motnjo. V nadaljevanju naloge sem bom osredotočila na anksioznost kot motnjo. Prikazala bom vrste anksioznih motenj, njihove značilnosti in načine zdravljenja. Raziskala bom razloge za nastanek anksioznih motenj, ki bodo strnjene v bio-psiho-socialni model nastanka duševnih motenj. Po podrobnemu opisu motenj in njenih vzrokov za nastanek se bom osredotočila na možne načine reševanja težav z anksioznostjo. Predstavila bom psihoterapevtske pristope in njihov pogled na spopadanje z anksioznostjo ter nekoliko več pozornosti namenila predvsem učinkovitosti psihoterapije v luči odnosa klient - psihoterapevt. Po predstavitvi psihoterapije me bo zanimalo tudi psihofarmakološko zdravljenje anksioznih motenj ter integracija psihoterapije in psihofarmakologije. V empiričnem delu bom izvedla lastno raziskavo med slovenskim prebivalstvom. Anketni vprašalnik bo oblikovan na podlagi lastnih ugotovitev v nalogi ter bo hkrati vseboval Beckov test anksioznosti in določene postavke diagnostičnega vprašalnika CIDI-SF. Zanimala me bo pojavnost čustva anksioznosti in prisotnost anksioznih motenj med slovenskim prebivalstvom ter načini spopadanja z njo. Izsledke raziskave bom povezala tudi z demografskimi podatki. Analiza podatkov bo hkrati služila za preverjanje petih postavljenih hipotez.
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, zdravljenje, psihoterapija, psihofarmakologija, magistrske naloge
Objavljeno: 03.08.2020; Ogledov: 905; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,44 MB)