Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V Sloveniji se v javnem sektorju trudijo izboljšati kakovost dela in storitev, ki jih ponujajo ljudem. Pri tem se uporablja Evropski okvir za upravljanje kakovosti, ki pomaga organizacijam, da se bolje organizirajo, poslušajo potrebe ljudi, izboljšujejo svoje procese in skrbijo za zaposlene. Namen tega je, da se javne ustanove vodijo bolj učinkovito, pregledno in odgovorno ter da so storitve čim boljše in dostopne za vse. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo, metaanalizo, opazovanje in anketiranje. Podatke smo zbirali preko spletnega vprašalnika, ki je bil poslan 71 slovenskim podjetjem iz javnega cestnega potniškega prometa. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo računalniške programske opreme in predstavili v grafični obliki. Rezultati raziskave kažejo, da je uporaba EFQM modela v javnem linijskem prevozu v Sloveniji še omejena, a tisti, ki ga uporabljajo, opažajo izboljšave, predvsem pri zmanjšanju pritožb in večji preglednosti procesov. Kljub pozitivnim vplivom na kakovost storitev in učinkovitost procesov se pojavljajo izzivi pri usklajevanju procesov, komunikaciji in vključevanju zaposlenih. Za nadaljnje izboljšave so priporočeni boljša usklajenost med prevozniki, večja vključenost uporabnikov, izboljšano usposabljanje, uporaba sodobnih tehnologij in spodbujanje trajnostnih praks. Zaključimo lahko, da je EFQM model kljub začetnim izzivom pomembno orodje za izboljšanje kakovosti in učinkovitosti v javnem potniškem prometu, zato je nujno nadaljnje vlaganje v njegovo širšo implementacijo in prilagajanje specifičnim potrebam javnega sektorja.
Ključne besede: razvoj, kakovost, javni sektor, javni prevoz, efqm model
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 725; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Nenehni razvoj in investiranje v nove proizvodne procese je ključ do uspeha in konkurenčnosti podjetja. Nit raziskave predstavlja ekonomsko preučevanje postavitve proizvodne linije za izdelavo konstrukcijskega lesa. Podjetje trenutno primarno predeluje les. S to pridobitvijo bi na trgu ponujali končni produkt, s katerim bi dosegli višjo dodano vrednost. Nekaj izmed ključnih problemov, ki jih obravnavamo, je povezano s stroški proizvodnje, z oskrbo s surovino in z donosnostjo investicije. Z analizo stroškov in prihodkov bo podjetje doseglo točko preloma pri 2.322 m3 letne proizvodnje. Podjetje bo vse od te točke naprej ustvarjalo dobiček. Pri načrtovanih proizvedenih 6.000 m3 lesnih lamelah, namenjenih leseni gradnji, se bo investicija povrnila v približno štirih letih. Z ustrezno kakovostjo, zanesljivo dobavo in natančnostjo bo podjetje lahko uspešno na trgu. Možnost lastne predelave lesa organizaciji predstavlja popolno neodvisnost. To pomeni, da bo surovina za proizvodnjo konstrukcijskega lesa praktično vedno na voljo. Cena vhodnega materiala (les) pa bo določala, ali bo za podjetje smiseln uvoz surovine. V nasprotnem primeru bo današnja proizvodna linija namenjena pripravi lamel za nadaljnjo izdelavo končnega produkta. Trg, ki si ga podjetje želi osvojiti, je domači (slovenski trg) in trg držav bivše Jugoslavije. Lesena gradnja osvaja trg in dokazuje, da se lahko naravni material s pomočjo visoke tehnologije uporablja tudi pri zahtevnejših gradnjah. Preučevano podjetje je prepoznalo potencial, zato je odločitev za izgradnjo nove proizvodnje linije smiselna in sledi potrebam trga. Pričakovati je razvoj novih lesnih kompozitov, ki bodo gradnjo z lesom še podkrepili.
Ključne besede: Lesna industrija, konstrukcijski les, investicija, točka preloma, razvoj lesnih kompozitov.
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 506; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,40 MB)

Opis: Kljub prizadevanjem za enakopravno zastopanost spolov ženske še vedno ostajajo premalo prisotne v vrhnjem menedžmentu podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem. Raziskava se osredotoča na aktualno temo spolne neenakosti na najvišjih ravneh odločanja v gospodarstvu, kar ima dolgoročne posledice za družbo in ekonomski razvoj. Teoretični del temelji na pregledu literature. Namen pregleda literature je bil ugotoviti, kakšno je trenutno stanje zastopanosti žensk v menedžmentu velikih podjetij. Iskalne ključne besede so bile: »menedžment«, »ženske v menedžmentu«, »zastopanost žensk v upravah«, »spolna neenakost v podjetjih«, »ženske v vrhnjem menedžmentu«, »ženske v vrhnjem menedžmentu v Sloveniji«, »ženske v vrhnjem menedžmentu na Hrvaškem« v slovenskem, angleškem in hrvaškem jeziku. V empiričnem delu smo s pomočjo podatkovnih baz zbrali podatke o 30 največjih podjetjih v Sloveniji in 30 na Hrvaškem ter ročno izračunali delež žensk v vrhnjem menedžmentu. Za obdelavo smo uporabili MS Excel in program PSPP, s katerim smo izračunali osnovne opisne statistike, nato pa iz dobljenih podatkov podali še intervalno oceno deleža in preizkus domnev o razliki med deležema. V raziskavo smo vključili po 30 podjetij za vsako državo. Ugotovili smo, da ima Slovenija v 57?% velikih podjetij vsaj eno žensko v vrhnjem menedžmentu, Hrvaška pa v 50?%. Aritmetični sredini sta znašali 19,08?% za Slovenijo in 16,71?% za Hrvaško, modus pa je v obeh državah bil 0,00?%, kar pomeni, da je največ podjetij v vzorcu imelo v vrhnjem menedžmentu nič žensk. Razlika med državama ni bila statistično značilna. Na podlagi analize ugotavljamo, da se zastopanost žensk na vodstvenih položajih v Sloveniji in na Hrvaškem počasi povečuje, vendar še vedno ostaja nizka. Kljub temu da ima Slovenija nekoliko višji delež, razlika ni statistično pomembna, kar kaže na podobno situacijo v obeh državah. V teoriji avtorji večkrat poudarjajo, da enakost spolov prinaša večjo uspešnost, empirični rezultati naše raziskave pa potrjujejo, da še vedno obstaja velik delež podjetij brez ene same ženske v vodstvu.
Ključne besede: Menedžment, ženske v menedžmentu, zastopanost žensk v upravah, spolna neenakost v podjetjih, ženske v vrhnjem menedžmentu.
Objavljeno v ReVIS: 01.10.2025; Ogledov: 565; Prenosov: 57
Celotno besedilo (938,17 KB)

Opis: Inflacija predstavlja enega najpomembnejših makroekonomskih pojavov, ki neposredno vplivajo na potrošnjo gospodinjstev. Ob prisotnosti inflacije potrebujejo za isto količino dobrin in storitev več denarja, kar zmanjšuje njihovo kupno moč. To posledično vpliva na potrošniške navade in spreminja vedenje potrošnikov. S potrošnjo je tesno povezan tudi bruto domači proizvod (v nadaljevanju BDP). Višja raven potrošnje spodbuja, medtem ko upad potrošnje lahko zavira gospodarsko rast in s tem BDP. Na potrošnjo gospodinjstev v Sloveniji so vplivali tudi izredni dogodki, kot sta epidemija COVID-19 ter vojna v Ukrajini, saj sta povzročili povečano gospodarsko negotovost in spremembe cen. V diplomski nalogi obravnavamo vpliv inflacije na potrošnjo gospodinjstev v Sloveniji. V teoretičnem delu predstavljamo temeljne pojme in značilnosti inflacije, BDP-ja in potrošnje, pri čemer se osredotočamo na njihove vzroke, posledice, medsebojne vplive ter učinke na gospodarstvo in gospodinjstva. V empiričnem delu smo analizirali podatke o gospodarskih kazalnikih za obdobje 2016–2023 ter jih prikazali v obliki grafov. Na podlagi vrednosti posameznih spremenljivk smo v statističnem programu PSPP izvedli bivariantno linearno regresijo z dvema različnima neodvisnima spremenljivkama. Dobljene rezultate smo interpretirali ter na njihovi osnovi preverili zastavljene raziskovalne hipoteze.
Ključne besede: Potrošnja gospodinjstev, inflacija, bruto domači proizvod, potrošniško vedenje, bivariantna linearna regresija.
Objavljeno v ReVIS: 01.10.2025; Ogledov: 548; Prenosov: 33
Celotno besedilo (669,02 KB)

Opis: Sodobna družba se zaradi intenzivne industrializacije, stalne gospodarske rasti in demografskega pritiska sooča z naraščajočo porabo virov, emisijami toplogrednih plinov in množico odpadkov, kar ogroža okoljsko in ekonomsko stabilnost. Linearni model »vzemi, porabi, zavrzi« postaja nevzdržen, zato se uveljavlja krožno gospodarstvo, ki temelji na zmanjšanju porabe surovin, podaljševanju življenjske dobe izdelkov, popravilu, recikliranju in vračanju materialov v obtok. Krožno gospodarstvo zahteva sistemsko spremembo celotnih proizvodnih in potrošniških verig in aktivno vlogo potrošnikov. V diplomski nalogi proučujemo, ali ozaveščenost o krožnem gospodarstvu vpliva na nakupne odločitve in posledično na količino odpadkov. V ospredju so trajnostne nakupne navade kot stična točka med ponudniki in potrošnikom ter razkorak med deklariranim prepričanjem in dejanskim vedenjem. Empirični del temelji na anketi med prebivalci Jugovzhodne Slovenije. Vprašalnik, ki je oblikovan po pregledani literaturi, meri stopnjo znanja, pogostost trajnostnih praks, zaznani vpliv na okolje ter ovire za trajnostno ravnanje. Analiza zbranih podatkov služi kot osnova za priporočila, s katerimi bi lahko učinkoviteje spodbudili trajnostno potrošnjo in podprli prehod v krožno gospodarstvo. Raziskava tako ponuja vpogled v trenutno stanje potrošniških vzorcev ter usmeritve za prihodnje ukrepe na področju trajnostnega vedenja. Ugotovili smo, da je splošna ozaveščenost o krožnem gospodarstvu med anketiranci razmeroma nizka. Le majhen delež posameznikov je poročal, da dobro pozna koncept in njegove prednosti, medtem ko je več kot polovica priznala pomanjkljivo poznavanje načel krožnosti. Čeprav večina anketirancev izkazuje pozitiven odnos do trajnosti, se ta ozaveščenost izrazito ne odraža v njihovem dejanskem nakupnem vedenju, kar potrjuje izsledke pregledane literature o razkoraku med namero in dejanji.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, trajnostna potrošnja, trajnostne nakupne navade, zmanjševanje odpadkov, okoljska ozaveščenost.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 490; Prenosov: 28
Celotno besedilo (3,12 MB)