1. Prisotnost stereotipov in predsodkov med zdravstvenimi delavci v splošnih bolnišnicahMateja Košak Gregorič, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava problematiko stereotipov, predsodkov in diskriminacije, ki jih zdravstveni delavci izražajo do marginaliziranih skupin, zlasti do oseb z motnjami v duševnem zdravju. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo in značilnosti stigmatizacije ter diskriminacije v zdravstvu ter proučiti vpliv demografskih značilnosti zdravstvenih delavcev na njihova stališča. Ključni cilji so bili analizirati stališča do pacientov z duševnimi motnjami ter razširjenost in razloge za diskriminacijo do različnih skupin ranljivih pacientov.
Ključne besede: stigma, diskriminacija, empatija, marginalizirane skupine, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 118; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
2. Etične dileme pri zdravstveni oskrbi marginalnih skupinIna Bradeško, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Etične dileme v zdravstveni oskrbi marginalnih skupin predstavljajo pomemben izziv sodobne zdravstvene prakse. Temelj razumevanja teh dilem predstavljajo štiri osnovna bioetična načela, in sicer avtonomija, neškodovanje, dobrobit in pravičnost, ki usmerjajo strokovno ravnanje zdravstvenih delavcev. Marginalne skupine, kot so priseljenci, brezdomci, osebe z duševnimi motnjami, starejši s socialnimi težavami in pripadniki LGBTQ+ skupnosti, se pogosto soočajo z omejenim dostopom do zdravstvenih storitev, kar povečuje tveganje za pojav etičnih dilem. Ključni dejavniki, ki vplivajo na njihovo obravnavo, so jezikovne ovire, kulturne razlike, stigmatizacija in sistemske omejitve.
Namen raziskave je preučiti etične dileme, s katerimi se zdravstveni delavci soočajo pri oskrbi marginaliziranih skupin.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika (1KA), ki je vseboval 15 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 106 zdravstvenih delavcev, zaposlenih na primarni in sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti. Vzorec je bil oblikovan po metodi snežne kepe, sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno. Podatki so bili računalniško obdelani s programom 1KA in MS Excel ter prikazani v tabelah in grafih.
Rezultati: Anketiranci poročajo, da se z etičnimi dilemami srečujejo v 52 % občasno, medtem ko jih približno četrtina navaja pogostejše pojavljanje. Dileme se v 26,9 % najpogosteje pojavljajo v komunikaciji z bolniki, kjer se pojavi približno četrtina vseh dilem, ter v odnosih z družinskimi člani. Pomemben delež je povezan tudi s kadrovsko podhranjenostjo, ki predstavlja 17,2 % zaznanih dilem. Vpliv etičnih dilem večina anketirancev ocenjuje kot nevtralen, medtem ko jih približno tretjina poroča o negativnem vplivu. Pri oskrbi marginalnih skupin se dileme najpogosteje kažejo v komunikaciji s pacientom 35,2 % in v odnosu osebja do pacientov 30 %. Manj pogosto vplivajo na kakovost nege, dostopnost storitev in odločanje o zdravljenju. Med dejavniki, ki prispevajo k nastanku dilem, so anketiranci najpogosteje navedli jezikovne ovire 28,8 %, kulturne razlike in stigmatizacijo 23,3 % ter pomanjkanje kadra 16,0 %. Podpora, ki jo imajo pri reševanju etičnih dilem zdravstveni delavci v ustanovah, je bila ocenjena kot zadostna (37 %) ali delno zadostna (35 %), nekateri menijo, da je podpora povsem nezadostna, le redki pa jo doživljajo kot zelo dobro. Izobraževanja s področja etike so po mnenju večine dostopna le občasno (42 %), redna vključitev pa je redka (9 %). Samoocena usposobljenosti zdravstvenih delavcev kaže, da se večina počuti vsaj delno pripravljene (35 %) na soočanje z etičnimi dilemami, le manjši del pa svojo usposobljenost ocenjuje kot zelo dobro (3 %) ali povsem nezadostno (7 %). Odprti odgovori razkrivajo dodatne dileme, povezane z jezikovnimi in kulturnimi razlikami, zavračanjem zdravljenja, vprašanji ob koncu življenja, obravnavo socialno ogroženih skupin ter zapornikov.
Razprava: Rezultati kažejo, da so etične dileme v zdravstveni oskrbi marginalnih skupin pogost pojav, ki se največkrat izraža v komunikaciji med pacientom in zdravstvenim osebjem. Jezikovne ovire in kulturne razlike predstavljajo ključne izzive, ki otežujejo enakovredno obravnavo. Poleg tega se dileme pojavljajo v povezavi s socialnimi stiskami, stigmatizacijo in vprašanji ob koncu življenja. Podpora v ustanovah je pogosto ocenjena kot zgolj delno zadostna, kar nakazuje na potrebo po sistematičnem razvoju etičnih komisij, svetovalnih služb in kontinuiranem izobraževanju. Samoocena usposobljenosti zdravstvenih delavcev kaže na vrzeli v znanju, kar potrjuje nujnost krepitve etične kompetentnosti. Raziskava potrjuje, da etične dileme niso zgolj individualni problem, temveč odsev sistemskih omejitev v slovenskem
zdravstvenem sistemu. Njihovo reševanje zahteva kombinacijo etične občutljivosti, kulturne kompetentnosti in institucionalne podpore.
Ključne besede: Etične dileme, zdravstvena nega, marginalne skupine, zdravstveni sistem, etična načela.
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 99; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,04 MB) |
3. Napake pri zdravljenju in uporabi zdravilErvina Begić, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Napake pri zdravljenju in uporabi zdravil ostajajo ključna varnostna grožnja v sodobni zdravstveni dejavnosti, saj prizadenejo bolnike in povečujejo obremenitev zdravstvenih sistemov. Kljub številnim mednarodnim varnostnim pobudam in tehnološkemu napredku je pojavljanje teh napak še vedno visoko. Namen diplomske naloge je bil raziskati pojavnost napak pri medicinskem zdravljenju in uporabi zdravil s strani zdravstvenega osebja.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu, podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketiranja zdravstvenih delavcev v terciarnih ustanovah. V vzorec je bilo vključenih 93 zdravstvenih delavcev. Analizirani so bili primarni in sekundarni viri ter strokovna literatura. Anketiranje je potekalo v mesecu oktobru 2025. Zbrane podatke smo računalniško obdelali s pomočjo spletne strani 1ka in programom Microsoft Office Excel in jih grafično prikazali v obliki grafov in tabel.
Rezultati: Večina anketiranih zdravstvenih delavcev je potrdila, da so se v praksi že srečali z medicinsko napako pri uporabi zdravil (78,5 %), pri čemer napake po lastni oceni nastopajo občasno (aritmetična sredina 3,1 na 5-stopenjski lestvici). Najpogosteje so navajali napake z napačnim odmerkom zdravila (27,7 %), napačno predpisanim ali izdanim zdravilom (20,6 %), napačno potjo aplikacije (13,3 %), napačnim časom aplikacije (14,4 %) ter napako pri identifikaciji bolnika (18,1 %). Med glavnimi dejavniki za nastanek napak izstopajo preobremenjenost osebja (27,1 %), pomanjkanje kadra (21,6 %), nejasna komunikacija v timu (20,6 %) in podobnost embalaže ali imen zdravil (17,4 %). Najpogosteje uporabljene strategije za preprečevanje napak so dvojno preverjanje odmerkov (39,7 %), uporaba standardiziranih protokolov in kontrolnih seznamov (23,4 %) in redna izobraževanja osebja (20,6 %).
Razprava: Ugotovitve naloge potrjujejo pomen sistemskih ukrepov, stalnega izobraževanja ter krepitve kulture odprtega poročanja. Poseben poudarek je na aktivni vlogi medicinskih sester in vključevanju bolnikov v varno rabo zdravil, kar bistveno zmanjša pojavnost napak. Priporočila so usmerjena v personalizirano izobraževanje, večjo kadrovsko podporo, izboljšanje komunikacije in tehnološko optimizacijo postopkov
Ključne besede: varnost bolnikov, medicinske napake, zdravila, zdravstveno osebje.
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 87; Prenosov: 1
Celotno besedilo (958,50 KB) |
4. Kriza osebnostne indentitete ženske v postmoderni družbiNina Šarić, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Diplomska naloga z naslovom »Kriza osebnostne identitete ženske v postmoderni družbi« obravnava vlogo ženske skozi zgodovino ter vpliv sodobne družbe na njeno identiteto. Pojem identitete je že od antičnih časov predmet razprav, vendar postaja v postmoderni družbi vse bolj kompleksen. Raziskava se osredotoča na spremembe v družbenih vlogah žensk, vpliv feminizma, globalizacije in sodobnih vrednot na oblikovanje osebnostne identitete.
V teoretičnem delu naloge so predstavljeni ključni koncepti, kot so identiteta, kriza identitete in postmoderna družba. Analizirani so tradicionalne vloge žensk, vpliv industrijske revolucije in zgodnjih feminističnih gibanj ter današnji izzivi, s katerimi se soočajo ženske pri usklajevanju kariere in materinstva. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, ali so bile ženske v preteklosti srečnejše kot danes ter kako lahko sodobna ženska premaga krizo identitete in doseže osebno zadovoljstvo.
Empirični del naloge temelji na anketni raziskavi, izvedeni med odraslimi ženskami različnih starostnih skupin. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je vseboval devet vprašanj zaprtega tipa, eno polodprto vprašanje ter Likertovo lestvico s šestnajstimi trditvami. Udeleženke so izražale stopnjo strinjanja na lestvici od 1 do 5, pri čemer je ocena 1 pomenila ''sploh se ne strinjam'', ocena 5 pa ''popolnoma se strinjam''. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v doživljanje osebnostne identitete v sodobnem družbenem kontekstu ter prepoznati ključna področja, kjer ženske doživljajo največji notranji konflikt.
Namen raziskave je prispevati k boljšemu razumevanju krize identitete žensk v postmoderni družbi in ponuditi smernice za krepitev osebne identitete ter doseganje zadovoljstva v življenju.
Ključne besede: Ključne besede: identiteta, kriza identitete, ženska vloga, postmoderna družba, feminizem, usklajevanje kariere in materinstva.
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 88; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,38 MB) |
5. Vloga medicinske sestre pri pacientu s Parkinsonovo boleznijoMartina Husić, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Parkinsonova bolezen je ena najpogostejših nevrodegenerativnih bolezni v starosti, katere napredovanje pomembno vpliva na kakovost vsakdanjega življenja bolnikov in zahteva celovito, individualizirano zdravstveno nego. Medicinske sestre imajo v celostni obravnavi teh bolnikov ključno vlogo pri zagotavljanju varnosti, ohranjanju samostojnosti in nudenju psihosocialne podpore bolnikom in njihovim svojcem.
Metode: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene literature s strukturiranimi postopki iskanja, selekcije in analize virov. Ocenjena je bila kakovost virov po hierarhiji dokazov, upoštevani pa sta bili tematika potreb bolnikov s Parkinsonovo boleznijo in vloga medicinske sestre v procesu zdravstvene nege.
Rezultati: Ugotovljeno je, da so celovite kompetence medicinske sestre temeljnega pomena za učinkovito obravnavo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo na vseh ravneh zdravstvene oskrbe. Ključni so multidisciplinarni pristop, aktivno opolnomočenje bolnikov, redno izobraževanje ter nudenje specializirane podpore družini in skrbnikom.
Razprava: Največji izzivi predstavljajo nenehno spreminjajoče se potrebe bolnikov, raznolike naloge medicinskih sester ter organizacijske in sistemske ovire. Pomemben poudarek je tudi na psihosocialni podpori in razvoju nacionalnih smernic.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, medicinska sestra, zdravstvena nega, psihosocialna podpora
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 100; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1015,23 KB) |
6. Etične dileme pri pravici do samoodločanja pacienta z duševno motnjoBarbara Narat, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Duševne motnje predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem, pri katerem se zelo pogosto prepletajo tako medicinski kot tudi etični ter pravni vidiki obravnave pacientov. Pravica do samoodločanja je ena izmed temeljnih človekovih pravic in hkrati eno izmed osnovnih načel sodobne zdravstvene etike. Vendar pa je njeno uresničevanje pri pacientih z duševnimi motnjami pogosto omejeno zaradi zmanjšane presoje realnosti in sposobnosti odločanja. Diplomska naloga obravnava etične dileme, ki nastajajo pri spopadanju med spoštovanjem pacientove avtonomije in dolžnostjo zdravstvenega osebja, da ravna v njegovo korist. Namen raziskave je opredeliti etične dileme, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci med zdravljenjem pacientov z duševno motnjo pri uresničevanju svoje pravice do samoodločanja.
Metoda: Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z zdravstvenimi delavci, zaposlenimi v psihiatričnih ustanovah. Intervjuvanci so prostovoljno sodelovali in podali informirano soglasje. Zbrani podatki so bili obdelani s tematsko analizo in razvrščeni po vsebinskih sklopih, ki se nanašajo na poznavanje pravic pacientov, pogostnost etičnih dilem, presojo sposobnosti odločanja ter vpliv zakonodaje in etičnih smernic na prakso.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci načeloma dobro poznajo pomen pravice do samoodločanja pacientov z duševno motnjo, vendar se ta v praksi pogosto uresničuje omejeno. Najpogosteje se srečujejo z etičnimi dilemami, ki izhajajo iz konflikta med pacientovo avtonomijo in potrebo po zaščiti njegovega zdravja in varnosti. Med glavnimi dilemami so navedene: prisilna hospitalizacija, presoja sposobnosti odločanja, uporaba varovalnih ukrepov in komunikacija s pacientom ter svojci. Intervjuvanci so izpostavili tudi vpliv stigme, pomanjkanje časa, negativno fluktuacijo kadra in pomanjkljivo etično podporo v institucijah.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da je etično odločanje v psihiatrični praksi izjemno zahtevno in večplastno. Pravica do samoodločanja pacientov z duševno motnjo se lahko uresničuje le ob sočasnem upoštevanju njegove varnosti, zakonodajnih omejitev ter strokovne presoje zdravstvenih delavcev. Poudarjena je potreba po nadaljnjem izobraževanju s področja etike, po boljši institucionalni podpori pri etičnem odločanju in po krepitvi partnerskega odnosa med pacientom in zdravstvenim osebjem. Ključna sta tudi zmanjševanje stigmatizacije pacientov in dosledno spoštovanje njihovih temeljnih pravic.
Ključne besede: etične dileme, psihiatrična obravnava, duševne motnje, pacientove pravice, samoodločanje
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2026; Ogledov: 101; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,11 MB) |
7. Kvaliteta života osoba sa šećernom bolešću s kroničnim komplikacijama i njihovih partnera : doktorska disertacijaVilma Kolarić, 2023, doktorska disertacija Opis: Uvod: Kvaliteta života osoba sa šećernom bolešću ovisi o tome jesu li se pojavile komplikacije i komorbiditeti te o razini stresa pri zbrinjavanju šećerne bolesti tip 2 i potpori koju oboljeli dobiva od partnera, ali i o mnogobrojnim drugi čimbenicima, uključujući dob, spol, socijalno-ekonomski status i dugotrajnost bolesti. U Republici Hrvatskoj nekoliko je istraživanja o kvaliteti života osoba sa šećernom bolešću i njoj pridruženim kroničnim komplikacijama, no istraživanja o kvaliteti života partnera oboljelih dosad nije bilo, a i u svijetu su malobrojna. Cilj istraživanja bio je utvrditi kvalitetu života osoba sa šećernom bolešću tip 2 s kroničnim komplikacijama i njihovih partnera.
Metode: Pri istraživanju korištene su metode deskripcije, kompilacije i kvalitativne analize te induktivno-deduktivna i kauzalno-neeksperimentalna metoda. Istraživanje je provedeno na temelju upitnika i polustrukturiranog intervjua. Upotrijebili smo triangulaciju uzorka –pacijenti, obitelj, zdravstveni radnici. Statistička obrada podataka obavljena je metodom kvantitativne obrade podataka u programskom paketu SPSS 21. Za izradu doktorske disertacije odabrali smo Upitnik Svjetske zdravstvene organizacije o kvaliteti života bolesnika – skraćenu verziju (WHOQOL-BREF) (prilog 3), koji je preveden i validiran na hrvatski jezik.U statističkoj analizi podaci za numeričke varijable prikazani su kao srednja vrijednost i standardna devijacija, medijan i interkvartilni raspon. Normalnost distribucije analizirana je Shapiro-Wilkovim testom. Podaci za kategoričke varijable prikazani su kao apsolutni brojevi i udjeli (%). Mann-Withneyjevim testom ispitane su razlike između dvije skupine numeričkih varijabli. Razlike između nekoliko skupina numeričkih varijabli (četiri skupine dijabetičara s kroničnim komplikacijama i skupina dijabetičara bez komplikacija) testirane su Kruskall-Wallisovim testom te, u slučaju razlika, dodatno post hoc analizom. Razlike između skupina kategoričkih varijabli testirane su hi-kvadrat testom i po potrebi primijenjena Yatesova korekcija. Kako bi se utvrdila korelacija između numeričkih varijabli korišten je Spearmanov test korelacije ranga. Distribucije su prikazane grafički i tablično. Podaci su prikazani tablično i opisno.
Rezultati: U istraživanje su bila uključena 682 ispitanika – 382 osobe sa šećernom bolešću tip 2 te 300 partnera ili članova uže obitelji pacijenata. Skupinu ispitanika sa šećernom bolešću tip 2 činilo je 236 (61,8 %) muškaraca i 146 (38,2 %) žena, a u skupini partnera ili užih članova bolesnikove obitelji bilo je znatno više žena, točnije 202 (67,3 %). Od osoba sa šećernom bolešću tip 2 njih 40 (10,1 %) bilo je mlađe od 50 godina, 77 (20,2 %) imalo je od 51 do 60 godina, 167 (43,7 %) bilo je u dobi između 61 i 70 godina, a 98 ispitanika (25,7 %) bilo je starije od 71 godine. U skupini partnera njih 30 % bilo je mlađe od 50 godina. Najvećem broju ispitanika dijagnoza šećerne bolesti tip 2 postavljena je unutar posljednjih 10 godina, a kod njih čak 128 (33,5 %) dijagnosticirane su višestruke kronične komplikacije te bolesti. Kod najviše pacijenata prva kronična komplikacija pojavila se unutar 11 do 15 godina poslije pojave šećerne bolesti. Pacijentima sa šećernom bolešću tip 2 s kroničnim mikrovaskularnim komplikacijama (dijabetička retinopatija, neuropatija, nefropatija i dijabetičko stopalo) ustanovljena je i niža kvaliteta života za sve četiri istraživane komponente (tjelesno funkcioniranje, psihološko funkcioniranje, socijalno funkcioniranje te funkcioniranje u okolini) u usporedbi s osobama bez kroničnih komplikacija. Između grupa pacijenata s kroničnim komplikacijama ustanovljena je statistički značajna razlika u vrijednostima glikiranog hemoglobina čiji nalaz daje uvid u regulaciju glikemije unutar tri mjeseca (Kruskal–Wallisov test, p < 0,001). Srednja vrijednost fizičkog funkcioniranja bila je 57,14 (IQR 42,86 – 71,43), psihološkog 66,67 (IQR 54,17 – 79,17) i socijalnog 66,67 (IQR 50,00 – 75,00), a funkcioniranja u okolini 68,75 (IQR 50,00 – 75,00). Kvalitativnom analizom intervjua zdravstvenih radnika oblikovana su 72 koda koji su povezani u pet kategorija i 16 potkategorija. Rasprava: U istraživanju je među ispitanicima sa šećernom bolešću tip 2 bio veći udio muškaraca u mlađim dobnim skupinama, a žene su bile brojnije u starijim dobnim skupinama. Znatno više ispitanika imalo je više od 61 godinu, što je u skladu s dostupnim podacima o srednjoj dobi bolesnika sa šećernom bolešću u Republici Hrvatskoj. Među ispitanicima s kroničnim komplikacijama njih 30 % dobilo je dijagnozu prve komplikacije unutar pet godina od postavljanja dijagnoze šećerne bolesti. Bolesnici s dijabetičkom neuropatijom u prosjeku su imali lošiju regulaciju procijenjenu prema HbA1c-u. Navedeno bi se moglo objasniti činjenicom da takvi bolesnici vrlo često pate od teško podnošljivih bolova koji im ograničuju poštovanje preporuka zdravstvenih radnika. Ispitanici su najlošiju ocjenu dali komponenti tjelesnog funkcioniranja jer, zbog umora i smanjene energije prouzročenih samom bolešću i pridruženim kroničnim komplikacijama, često imaju problema s obavljanjem svakodnevnih aktivnosti. Psihološkom i socijalnom funkcioniranje dali su srednju ocjenu, a komponentu funkcioniranja u okolini ocijenili su najbolje, pa se prema navedenome može reći da se bolesnici osjećaju fizički sigurni. Kako bi spriječili nastanak kroničnih komplikacija, bolesnici trebaju učiniti ključne promjene odmah poslije postavljanja dijagnoze šećerne bolesti. Nažalost, motivirani da slijede preporuke raste tek kad se pojave kronične komplikacije. Edukacija bolesnika s kroničnim komplikacijama i bez takvih komplikacija vrlo je slična, no oni s kroničnim komplikacijama moraju usvojiti i niz novih vještina koje su im prijeko potrebne u zbrinjavanju pojedinih komplikacija. Potrebna je individualna edukacija i prema potrebi nužno je uključiti partnere/članove uže obitelji. Motivacija samog bolesnika presudna je za uspješnost liječenja i daljnji tijek njegove bolesti.
Zaključak: Na osnovi dobivenih rezultata istraživanja može se zaključiti da je smanjena kvaliteta života osoba sa šećernom bolešću s kroničnim komplikacijama i njihovih partnera. Najnižu ocjenu za kvalitetu života dali su pacijenti s dijabetičkom retinopatijom i to za domenu socijalnog funkcioniranja. Djelovanjem na određene segmente zdravstvene zaštite, poput edukacije o zdravim životnim navikama i regulaciji glikemije, provođenjem probira na šećernu bolest te ako je liječenje pravodobno i učinkovito, mogla bi se znatno poboljšati kvaliteta života oboljelih i njihovih partnera.
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 84; Prenosov: 9
Celotno besedilo (8,05 MB) |
8. |
9. Duhovna oskrba starostnika v paliativni zdravstveni negiMonika Rihar, 2025, diplomsko delo Opis: Duhovna oskrba starostnika v paliativni zdravstveni negi je celostni pristop, usmerjen v posameznika, ki prepoznava in odgovarja na globoke potrebe človeškega duha v času ranljivosti, bolezni ali konca življenja. Ta celovita oskrba presega fizične in psihološke razsežnosti ter si prizadeva obravnavati iskanje smisla, namena in povezanosti. Namen raziskave je preučiti duhovno oskrbo starostnika v paliativni zdravstveni negi. V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, saj smo želeli z numeričnimi podatki preučiti značilnosti in vzorce v duhovni oskrbi starostnikov v paliativni oskrbi. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja, pri čemer je bil raziskovalni instrument anketni vprašalnik, zasnovan na podlagi pregleda relevantne domače in tuje literature. Rezultati raziskave so pokazali, da so med starostniki v paliativni oskrbi najpogosteje izražene duhovne potrebe, povezane z dajanjem in prejemanjem odpuščanja ter sprejemanjem, z versko potrebo in z ohranjanjem ljubečega odnosa do sebe in drugih. Duhovne potrebe starostnikov v paliativni oskrbi so kompleksne in vključujejo iskanje smisla, notranjega miru, odpuščanja ter ohranjanje povezanosti z drugimi. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da duhovnost zajema več kot religiozne prakse, saj starostniki pogosto izražajo duhovne potrebe skozi odnose, spomine in osebne vrednote.
Ključne besede: Odpuščanje, duhovnost, pozitiven odnos, medicinske sestre, prisotnost.
Objavljeno v ReVIS: 08.01.2026; Ogledov: 210; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,18 MB) |
10. Koncept samooskrbe pri pacientu s sladkorno boleznijoSašo Kozoderc, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen je kronična presnovna motnja, za katero je značilna hiperglikemija zaradi pomanjkanja ali neučinkovitosti inzulina. Zaradi pogostosti bolezni in njenih zapletov postaja sposobnost bolnika za učinkovito samooskrbo ključen dejavnik pri obvladovanju bolezni. Samooskrba po teoriji Dorothee Orem temelji na posameznikovi zmožnosti, da samostojno izvaja dejanja, ki prispevajo k ohranjanju zdravja, preprečevanju zapletov in izboljšanju kakovosti življenja. Namen diplomske naloge je preučiti koncept samooskrbe pri pacientu s sladkorno boleznijo.
Metode: Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim raziskovalnim pristopom in deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s tehniko polstrukturiranega intervjuja. V raziskavo je bilo vključenih pet diplomiranih medicinskih sester in en diplomirani zdravstvenik z najmanj enoletnimi izkušnjami pri delu s pacienti s sladkorno boleznijo. Podatki so bili zbrani avgusta 2025, analizirani s kodiranjem in tematsko analizo.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da medicinske sestre dobro poznajo koncept samooskrbe, vendar obstajajo razlike v praktični izvedbi. Glavne težave, s katerimi se srečujejo, so pomanjkanje pacientove motivacije, nerazumevanje bolezni, težave pri dietni prehrani in nezadostna podpora okolja. Medicinske sestre poudarjajo pomen individualiziranega pristopa, stalnega izobraževanja in medpoklicnega sodelovanja.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da je uspešna samooskrba odvisna od kombinacije pacientovega znanja, notranje motivacije in podpore zdravstvenega osebja. Vloga medicinske sestre je pri tem osrednja – ne le v izobraževanju, temveč tudi pri krepitvi bolnikovega opolnomočenja in samostojnosti.
Ključne besede: sladkorna bolezen, samooskrba, Dorothea Orem, pacient, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 26.12.2025; Ogledov: 221; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,86 MB) |
