Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Veliko se govori o pomenu in nujnosti uveljavljanja etike na vseh področjih, vendar se pri tem pogosto pozablja, da je ravno človek temelj etike in da je etika bistvo človekovega delovanja, ki ga usmerja v iskanje dobrega in mu pomaga ustvarjati bolj prijazen svet, v katerem lahko človek so-deluje. Eno najbolj izpostavljenih področij za (ne)etično ravnanje v podjetju je tako prav področje zaposlovanja in odpuščanja delavcev. V magistrskem delu opredeljujemo odnos človeka do etike in etike do človeka. Predstavljamo opredelitev etike, namen in cilj etike, vlogo etičnih teorij ter odnos moralnih vrednot in temeljnih kreposti do etičnih norm. Poslovno etiko razumemo kot posebno področje etike, ki nam daje smernice za vedénje, obnašanje in ravnanje ter ukrepanje pri poslovanju. Pomemben je prispevek Cerkve in cerkvenega nauka pri reševanju odnosa delodajalci-delavci, saj je vplival na začetke zakonskega urejanja delavskih pravic. Etika v podjetju zastavlja številne etične dileme, ki izvirajo iz težnje po učinkovitem podjetju, zato pa prihaja do izkoriščanja delavcev. Obravnavamo ravni in vire poslovne etike, opredeljujemo razmerje med poslovno etiko in zakoni. Posebej opozorimo na negativne poslovne prakse kot posledico tranzicijskega prehoda iz totalitarističnega v demokratični sistem. Ob tem je ključna vloga in delovanje menedžerja, ki se mora zavedati pomena vrednot in sploh etike v delovanju podjetja. Kršitve etičnih standardov pomenijo menedžerjevo neetično delovanje. Ker so za vodenje podjetja odgovorni menedžerji, je od njihovega ravnanja v največji meri odvisno, v kolikšni meri se etične vrednote v podjetju spoštujejo. Zato so ključna vodila, ki so menedžerju v pomoč ob etičnih odločitvah. Zgolj dobičkarsko gledanje na področje zaposlovanja in odpuščanja delavcev je praviloma razlog za neetično ravnanje pri zaposlovanju ali odpuščanju delavcev. Zato ima pomembno vlogo pravna ureditev oziroma zakonodaja, ki ureja področje zaposlovanja in dela v Sloveniji in drugod. Ureditev sklepanja, prenehanja ali odpovedi pogodbe o zaposlitvi v aktualni zakonodaji o delovnih razmerjih ne sme biti samo zakon, pač pa tudi etični standard, ki mora imeti svoj temelj v etičnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi tudi za določen čas. Rezultati opravljene telefonske ankete nam potrjujejo, da je za večino menedžerjev oziroma lastnikov podjetij etično ravnanje pomembno, vendar vedno ko gre za vprašanje koristi podjetja, interese lastnikov ali lastne interese, pa na etiko pogosto preprosto pozabijo. Podobno velja tudi za področje zaposlovanja ali odpuščanja delavcev.
Ključne besede: etika, morala, poslovna etika, poslovna morala, etične dileme, delavci, podjetje, menedžment, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 5288; Prenosov: 379
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Diplomacija je nepogrešljivi in nujni del vsakdanjika v mednarodnih odnosih. Poklicni diplomati igrajo pri tem pomembno vlogo. Ker prav oni zastopajo države in s tem milijonske narode, nosijo s sabo veliko družbeno odgovornost za podajanje, prenos ali izražanje stališč lastne države. Pomembno je, da v državi gostiteljici pridobijo čim več informacij, ki koristijo lastni državi. Magistrsko delo predstavlja poklicnega diplomata Ignaca Goloba, ki je nekaj let po polnoletnosti stopil v diplomacijo in bil vanjo vključen oziroma aktiven vse do svoje smrti leta 2002. Na začetku svoje diplomatske kariere leta 1953 je na jugoslovanskem veleposlaništvu v Stockholmu pri veleposlaniku Darku Černeju spoznal nekatere pomembne naloge in znanja, ki jih je obvladal, ter zakonitosti poklica, v katerega se je podal. Pri slednjem je spoznal diplomatski red in disciplino. Prve besede veleposlanika Černeja so se nanašale pomembne lastnosti, kot so točnost, videz in znanje jezikov. Kariera Ignaca Goloba, začenši s Švedsko, se je nemudoma nadaljevala v kraju, ki bi ga lahko imenovali križišče diplomacije. Organizacija združenih narodov (OZN) je diplomata Goloba poklicno močno zaznamovala. Postal je diplomat, ki je v svoji karieri do potankosti spoznal multilateralno diplomacijo. Ko je tako za časa bivše Jugoslavije pridobil številne diplomatske izkušnje v diplomaciji ter v njej deloval na številnih veleposlaniških funkcijah, med katerimi vsekakor sodijo kot najpomembnejša tista v okviru OZN, je s tem potrjeval znanje in izkušnje pri vodenju procesov v diplomatski organizaciji. V svoji diplomatski karieri je bil Golob štirikrat veleposlanik v jugoslovanski diplomaciji in dvakrat državni sekretar v slovenski. Prelomnica v njegovem življenju je bila uresničitev njegove napovedi o združitvi obeh Nemčij, kar se je dejansko zgodilo dve leti po napovedi. Po razdružitvi Slovenije od Jugoslavije je bil kmalu povabljen k uresničevanju ciljev takratne slovenske zunanje politike. Domala logično je, da je s svojimi izkušnjami, znanstvi (bistveno) prispeval k tedanji slovenski diplomaciji, da je Slovenija vstopila v članstvo OZN. Slovenska diplomacija je spoznala njegovo resnično vrednost in velikost poklicnega diplomata, ki ga je nosil v sebi, ter ga povabila za državnega sekretarja na Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ). Tam je izkušnje iz prejšnje diplomacije uresničeval v na novo nastajajoči slovenski diplomaciji. Sogovorniki so mi v procesu raziskovanja njegovega diplomatskega dela predstavili, kako je v funkciji državnega sekretarja učil, postavljal pravila ter celo zapovedoval, da je vsaka najmanjša stvar pri diplomatskem nastopu (pri komunikaciji, pri sprejemu ter posredovanju informacije) zelo pomembna. Merilo glede veličine njegovega profila poklicnega diplomata bi lahko bilo dejstvo, da je prenekateri dokument, sestavljen v kabinetu tedanjega predsednika države, pred pošiljanjem pregledal in izpilil prav Ignac Golob
Ključne besede: diplomacija, multilateralna diplomacija, poklicni diplomati, veleposlaniki, državni sekretarji, Organizacija združenih narodov, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4444; Prenosov: 165
Celotno besedilo (847,24 KB)