Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V diplomski nalogi raziskujemo obravnavo anksioznih motenj z vedenjsko kognitivno terapijo v strokovni literaturi z obravnavanega področja ter s pomočjo neposredne izkušnje posameznikov, ki so jim diagnosticirali katero izmed anksioznih motenj, ki so jo zdravili z vedenjsko kognitivno terapijo oziroma s svetovanjem. V empiričnem delu tako izvedemo kvalitativno raziskavo s petimi polstrukturiranimi intervjuji, s katerimi preverjamo opažanja in izkušnje izbranih posameznikov v povezavi z delovanjem vedenjsko kognitivne terapije na anksiozno simptomatiko ter posledično na posameznikovo delovanje. Izbrana tema je aktualna zaradi prekrivanja dveh pomembnih dejavnikov: visoke pojavnosti anksioznih motenj in kratkotrajne terapije, usmerjene predvsem na reševanje trenutnih težav, kakršna je vedenjsko kognitivna terapija. Kratkotrajna oblika terapije v današnjem času, ko večina stremi k hitremu doseganju učinkovitih rezultatov, predstavlja prednost. Rezultati empiričnega dela potrjujejo izsledke teoretičnih izhodišč, da so anksiozne motnje prisotne v visokem številu in tedaj, ko so nezdravljene, slabšajo kvaliteto posameznikovega življenja. Vedenjsko kognitivna terapija se je izkazala za učinkovito pri odpravi anksioznih motenj, torej za učinkovito pri zmanjševanju intenzivnosti anksiozne simptomatike na obvladljivo raven, ki ne onemogoča posameznikovega delovanja tako v teoriji kot v kvalitativni raziskavi. Raziskovanci po zaključeni terapiji opažajo pomembno izboljšanje kvalitete življenja, ponovno opravljajo vsakodnevne obveznosti in aktivnosti brez stiske ter se vključujejo v družabno življenje. Z diplomsko nalogo želimo spodbuditi posameznike, ki se soočajo z anksioznimi motnjami, da se odločijo za pravočasno iskanje primerne oblike pomoči, saj lahko le tako zmanjšajo ali preprečijo negativne posledice neprepoznanih oziroma nezdravljenih anksioznih motenj, ki se lahko zaključijo tudi s samomorom
Ključne besede: anksioznost, motnje, vedenjsko kognitivna terapija, delovanje, kvaliteta življenja, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2024; Ogledov: 299; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,93 MB)

Opis: Uvod: Otrok že takoj po rojstvu prične s prvimi oblikami komunikacije, katerih namen je priti v stik s primarnim skrbnikom. Njuna vez se od zgodnjega otroštva krepi s tem, ko skupaj preživljajo kvaliteten čas ter preko drugih aktivnosti. Eden od načinov kvalitetnega preživljanja skupnega časa otroka in starša je tudi branje. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomen skupnega branja v zgodnjem otroštvu, ki se najpogosteje prične v primarni družini. Le-to pa vpliva na razvoj pismenosti, otrokovo učenje predbralnih veščin pa je bistveno tudi z vidika kognitivnega, čustvenega, socialnega in moralnega področja. Skozi raziskavo smo ugotavljali ne samo, da ima skupno branje velik vpliv na otrokovo pripravljenost na izobraževanje, pač pa tudi, da le-to prispeva h krepitvi odnosa med staršem in otrokom. Metode: Pri raziskovalni nalogi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. V vzorec je bilo vključenih 7 mater, ki berejo svojim otrokom. Polstrukturirane intervjuje smo s 6 intervjuvankami izvedli v živo, z 1 intervjuvanko pa preko Zoom-a. Raziskovali smo pogostost skupnega branja staršev in otrok ter se s kvalitativno raziskavo z uporabo intervjujev približali odnosu, ki ga imata starš in otrok. Rezultati: Vse intervjuvanke poročajo o tem, kako velik pomen ima skupno branje v zgodnjem otroštvu ne le za akademsko pripravljenost otroka, temveč tudi za vzpostavljanje pomembnih vezi v vseh nadaljnjih odnosih (100%). Vse intervjuvanke poročajo o začetkih branja pred ali pri prvem letu otrokove starosti (100%) in sicer z namenom spodbuditi razvoj govora, pismenosti, domišljije ter za zanimanje za bralno gradivo (100%). Rezultati kažejo, da so z vzpostavljanjem bralne rutine želele poglobiti medsebojni odnos ter vzpostavljali medsebojne občutke sproščenosti in varnosti (75%). Diskusija in zaključek: Skupno branje prav tako prispeva k razvoju otrokove zdrave navezanosti do starša, le-ta pa veliko doprinese k otrokovi samopodobi. Ta se krepi, saj se ob branju s starši otrok počuti varnega in pomirjenega.
Ključne besede: Družinsko branje, zgodnje otroštvo, pismenost, povezanost, samopodoba.
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2024; Ogledov: 395; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava žalovanje ob izgubi bližnje osebe. Pri žalovanju preverjamo, posameznikovo žalovanje ob izgubi bližnje osebe, razlike v žalovanju med žalujočimi, doživljanje žalovanja, soočanje in pomoči, ki so jih potrebovali v času žalovanja. Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature zbrali podatke in opisali žalovanje. Žalovanje razdelimo na simptome žalovanja, faze žalovanja, potek žalovanja in zapleteno žalovanje. V drugem delu opisujemo sklop doživljanja, ki smo ga razdelili na doživljanje izgube, čustva žalujočih pri žalovanju, mišljenje žalujočih in vedenje žalujočih. V tretjem delu sklop pomoč pri žalovanju razdelimo na nasvete in smernice, s katerimi si žalujoči lahko pomagajo, in na pomoč drugih žalujočemu pri žalovanju. Vse teme smo na podlagi literature opisali in raziskali bolj podrobno. Žalovanje je tema, ki se je radi izogibamo. Je težka tema, o kateri se premalo govori. Žalovanje potrebuje svoj čas in poteka po različnih fazah. Žalovanje je odvisno od vsakega posameznika posebej. Pojavi se ob izgubi bližnje osebe, je boleča in dolgotrajna situacija. Nekateri žalujejo tudi po več let. Ni zapisanega pravila, kako dolgo naj bi trajalo žalovanje. Pomembno je, da žalujoči žalujejo, kot sami čutijo, da je najboljše zanje in jim najbolj odgovarja. Žalujoči, ki so izgubili bližnjo osebo, imajo občutek, kot da je s tem odšel del njih. Kako močno je žalovanje, je odvisno od navezanosti med žalujočim in pokojnim, od sorodstvene vezi, starosti pokojnega in od nepričakovane ali pričakovane smrt. Žalovanja so ne glede na situacijo težka, ena so težja od drugih, žalujočim ni lahko, spopadajo se s težko situacijo. Drugi del diplomske naloge zajema empirični del. V empiričnem delu predstavimo rezultate kvalitativno izvedene raziskave. Podatke smo zbrali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Opravili smo sedem intervjujev z žalujočimi osebami. Analiza pridobljenih rezultatov predstavlja podlago za odgovor na glavno raziskovalno vprašanje in 3 raziskovalna podvprašanja. Raziskava potrjuje našo domnevno, da žalujoči žalujejo različno, ne gredo vsi žalujoči po fazah žalovanja in da se reakcije in vedenja žalujočih razlikujejo.
Ključne besede: žalovanje, doživljanje, faze žalovanja, potek, soočanje, pomoč, žalujoči
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2024; Ogledov: 557; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,56 MB)

Opis: Ta diplomska naloga se osredotoča na preučevanje povezave med doživljanjem družinskega nasilja v otroštvu ter odvisnostjo od psihoaktivnih substanc v mladostništvu ter v odrasli dobi. Iz življenjskih izkušenj ugotavljamo, da otrok dejanja odraslih dojema na svoj način, lahko drugače kot so bila storjena ali kot je bil prvotni namen staršev. To še posebej velja za situacije, ki vključujejo različne oblike nasilja, kot je fizično ali psihično nasilje v družini. Vse, kar otrok doživlja v svoji družini, ima lahko dolgoročne posledice, ki se odražajo tudi v njegovem kasnejšem življenju. Te izkušnje lahko vplivajo na otrokovo čustveno in psihološko dobrobit ter oblikovanje njegovih vrednot in prepričanj. Poleg tega lahko v nekaterih primerih vplivajo na njegovo kasnejše obnašanje, vključno z možnostjo zlorabe psihoaktivnih substanc kot načinom soočanja s stresom in travmami (Petric 2011). Diplomska naloga obravnava vlogo družinskega nasilja pri izkušnjah mladostnikov in mladih odraslih v zvezi z uporabo psihoaktivnih substanc ter razvijanje strategij za soočanje z doživetimi izkušnjami iz otroštva. Raziskovalna naloga se je izvajala skozi analizo sedmih intervjujev z ljudmi, ki so imeli izkušnje družinskega nasilja in odvisnosti od psihoaktivnih substanc. Rezultati diplomske naloge so pokazali, da je družinsko nasilje močno vplivalo na doživljanje stresa, osamljenosti in strahu pri intervjuvancih, kar je prispevalo k iskanju utehe in obvladovanju stresa prek psihoaktivnih substanc. Ugotovitve so bile v skladu z raziskavami, ki so omenjene skozi celotno nalogo. Te raziskave so povezovale negativne izkušnje iz otroštva in odvisnost od substanc. Poleg tega so intervjuvanci razkrili raznolike strategije za soočanje s travmatičnimi izkušnjami. Nekateri so iskali strokovno pomoč in terapijo, medtem ko so drugi razvijali tehnike za samopomoč, kot so vadba in umetnost. Ugotovitve kažejo na raznolikost poti okrevanja in poudarjajo potrebo po prilagodljivih intervencijah za posameznike. Pomen zgodnjih medsebojnih odnosov na zdrav razvoj posameznika obravnavajo številne psihološke teorije, vsem pa je skupno da vidijo odvisnost kot posledico zgrešeno zadovoljenih temeljnih človekovih potreb, kot je potreba po odnosih. Razlogi za zgodnje travme in stiske, ki izhajajo iz družinskega okolja, zahtevajo poseg v obliki psihoterapevtske obravnave, ki vključuje celotno družino, če je le to možno.
Ključne besede: nasilje v otroštvu, psihoaktivne substance, travma, odvisnost, psihoterapija
Objavljeno v ReVIS: 19.10.2023; Ogledov: 650; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: V zadnjem času se povečuje število težav v duševnem zdravju, ki so posledica stresa na delovnem mestu. Naša raziskava je raziskovala povezave med organizacijsko klimo in stresom zaposlenih v izbranem socialnovarstvenem zavodu (SVZ). Raziskava je pokazala, da organizacijska klima in zaznani stres zaposlenih kažeta negativno korelacijo. Statistično značilen vpliv na zaznani stres imata elementa organizacijske klime »vodenje« in »notranji odnosi«, medtem ko se element »razvoj kariere« ni izkazal kot statistično značilen. Na podlagi teh rezultatov je bil pridobljen vpogled v pomembnost organizacijske klime za dobrobit zaposlenih v SVZ. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, kar je omogočilo zbiranje več numeričnih podatkov hkrati in kasnejšo analizo v programu PSPP. Vzorec je bil priložnostni in je zajemal 203 zaposlene. Ugotovljene so bile razlike v povprečju ocene organizacijske klime med različnimi starostnimi skupinami ter razlike v povprečju zaznavanja stresa med spoloma. Razlik v zaznavanju stresa med različnimi področji dela nam ni uspelo dokazati. Raziskava prispeva k razumevanju povezave med organizacijsko klimo in zaznanim stresom in lahko služi kot osnova za oblikovanje ukrepov za izboljšanje dobrobiti zaposlenih v SVZ. Ugotovitve so pomembne tudi za razumevanje dinamike med organizacijsko klimo ter zaznanim stresom, kar lahko prispeva k izboljšanju delovnih pogojev ter posledično k večji uspešnosti izbrane organizacije.
Ključne besede: organizacijska klima, stres zaposlenih, delovni pogoji, ugodnosti delodajalca, socialnovarstveni zavod – SVZ
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,59 MB)