Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje odraščanja otrok ob staršu s simptomatiko narcisizma ter na način, kako takšno družinsko okolje oblikuje otrokovo psihološko in čustveno razvojno pot ter povzroča dolgoročne posledice. S pomočjo sistematičnega pregleda literature naloga analizira ključne duševne motnje, kot so depresija, anksioznost in posttravmatska stresna motnja, ki so pogosto prisotne pri otrocih, ki so odraščali v tovrstnem okolju. Poseben poudarek je namenjen narcisistični osebnostni motnji, njenim značilnostim in razumevanju načina, kako narcisistično vedenje staršev zaznamuje otrokovo samopodobo, občutek varnosti ter oblikovanje odnosov z drugimi, tako v otroštvu kot v odrasli dobi. Raziskava je bila izvedena s kvalitativnim pristopom, kjer je bil uporabljen PRISMA-model za sistematično iskanje in analizo strokovne in znanstvene literature. Pri izbiri virov so bili upoštevani kriteriji, kot so relevantnost, metodološka zanesljivost, časovna aktualnost in vsebinska skladnost z obravnavano tematiko. Vključena literatura obsega tako domače kot tuje vire, ki nudijo vpogled v posledice otrokovega odraščanja ob staršu s simptomatiko narcisizma. Ugotovitve te diplomske naloge se nanašajo na dolgoročne posledice odraščanja otrok ob staršu s simptomatiko narcisizma, ki vključujejo psihološke, čustvene in socialne vidike razvoja posameznika. Analiza literature je pokazala, da otroci staršev z narcisistično simptomatiko pogosto razvijejo nizko samopodobo, ki izhaja iz nenehne kritike, omalovaževanja ali nepodpirajočega vedenja staršev. Z raziskavo smo dokazali, da otroci teh staršev pogosto razvijejo nezdrav slog navezanosti, kar se kaže v težavah pri vzpostavljanju zaupanja in tesnih medosebnih odnosov. Narcisistično vedenje staršev lahko pri otrocih povzroči globoko notranjo zmedenost glede ljubezni in občutka varnosti, kar se odraža v njihovem odraslem življenju. Naloga osvetljuje pomen prepoznavanja te problematike in nudenja ustrezne strokovne podpore otrokom, ki so odraščali v družinskih razmerah, zaznamovanih z narcisističnim vedenjem staršev. Pridobljeni rezultati prispevajo k širšemu razumevanju dolgoročnih posledic odraščanja ob staršu s simptomatiko narcisizma in ponujajo pomembna izhodišča za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: narcisizem, narcizem, narcisistična osebnostna motnja, odraščanje ob narcisističnem staršu, depresija, anksioznost, nizka samopodoba
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 238; Prenosov: 13
Celotno besedilo (861,77 KB)

Opis: Diplomska naloga zajema altruizem ter zaposlene v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. V diplomski nalogi preverjamo v kolikšni meri je prisotnost altruizma pomembna za opravljanje poklica nudenja pomoči na domu. V njej raziskujemo tudi izkušnje in doživljanja zaposlenih v pomoči na domu. Prav tako spoznamo izzive, s katerimi se zaposleni vsakodnevno soočajo pri svojem delu, ter kakšne so morebitne posledice altruizma zaposlenih v domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. V prvem delu diplomske naloge smo v teoretičnem delu predstavili sam pojem altruizem. Altruizem je zelo širok pojem, ki ga celo strokovnjaki istega področja različno uporabljajo. Mnogi ga celo enotijo s prosocialnim vedenjem, zato so v nadaljevanju predstavljene različne definicije in opisane posamezne vrste altruizma. V tem delu smo se spraševali tudi o posledicah altruizma na tiste, ki nudijo pomoč, kot tudi na tiste, ki pomoč prejemajo. V nadaljevanju se dotaknemo domov za starejše, samih storitev institucionalnega varstva in skozi zgodovino domskega varstva predstavimo storitev institucionalnega varstva. Ena izmed storitev, ki jo domovi za starejše nudijo, je pomoč na domu. V vsej tej verigi organizacije pomoči na domu, delitve in modelov med formalnimi in neformalnimi izvajalci pomoči na domu na koncu predstavimo socialne oskrbovalke, ki so zaposlene v domovih za starejše pri nudenju pomoči na domu. V zaključku teoretičnega dela diplomske naloge spoznamo še povezavo med zaposlenimi v poklicih nudenja pomoči in altruizmom. Drugi del diplomske naloge sestavlja empirični del, v katerem smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja zbrali podatke ter jih analizirali. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo sedem intervjuvank zaposlenih v izbranem domu za starejše pri nudenju pomoči na domu. Z izpovedjo izkušenj in izzivov, s katerimi se soočajo, ter njihovim doživljanjem ugotavljamo, da je altruizem še kako pomemben pri opravljanju njihovega poklica in ima za intervjuvanke tako številne pozitivne kot tudi negativne posledice.
Ključne besede: Altruizem, nesebičnost, sočutje, empatija, domovi za starejše, pomoč na domu.
Objavljeno v ReVIS: 03.04.2025; Ogledov: 339; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: V diplomski nalogi raziskujemo obravnavo anksioznih motenj z vedenjsko kognitivno terapijo v strokovni literaturi z obravnavanega področja ter s pomočjo neposredne izkušnje posameznikov, ki so jim diagnosticirali katero izmed anksioznih motenj, ki so jo zdravili z vedenjsko kognitivno terapijo oziroma s svetovanjem. V empiričnem delu tako izvedemo kvalitativno raziskavo s petimi polstrukturiranimi intervjuji, s katerimi preverjamo opažanja in izkušnje izbranih posameznikov v povezavi z delovanjem vedenjsko kognitivne terapije na anksiozno simptomatiko ter posledično na posameznikovo delovanje. Izbrana tema je aktualna zaradi prekrivanja dveh pomembnih dejavnikov: visoke pojavnosti anksioznih motenj in kratkotrajne terapije, usmerjene predvsem na reševanje trenutnih težav, kakršna je vedenjsko kognitivna terapija. Kratkotrajna oblika terapije v današnjem času, ko večina stremi k hitremu doseganju učinkovitih rezultatov, predstavlja prednost. Rezultati empiričnega dela potrjujejo izsledke teoretičnih izhodišč, da so anksiozne motnje prisotne v visokem številu in tedaj, ko so nezdravljene, slabšajo kvaliteto posameznikovega življenja. Vedenjsko kognitivna terapija se je izkazala za učinkovito pri odpravi anksioznih motenj, torej za učinkovito pri zmanjševanju intenzivnosti anksiozne simptomatike na obvladljivo raven, ki ne onemogoča posameznikovega delovanja tako v teoriji kot v kvalitativni raziskavi. Raziskovanci po zaključeni terapiji opažajo pomembno izboljšanje kvalitete življenja, ponovno opravljajo vsakodnevne obveznosti in aktivnosti brez stiske ter se vključujejo v družabno življenje. Z diplomsko nalogo želimo spodbuditi posameznike, ki se soočajo z anksioznimi motnjami, da se odločijo za pravočasno iskanje primerne oblike pomoči, saj lahko le tako zmanjšajo ali preprečijo negativne posledice neprepoznanih oziroma nezdravljenih anksioznih motenj, ki se lahko zaključijo tudi s samomorom
Ključne besede: anksioznost, motnje, vedenjsko kognitivna terapija, delovanje, kvaliteta življenja, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2024; Ogledov: 905; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,93 MB)

Opis: Uvod: Otrok že takoj po rojstvu prične s prvimi oblikami komunikacije, katerih namen je priti v stik s primarnim skrbnikom. Njuna vez se od zgodnjega otroštva krepi s tem, ko skupaj preživljajo kvaliteten čas ter preko drugih aktivnosti. Eden od načinov kvalitetnega preživljanja skupnega časa otroka in starša je tudi branje. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomen skupnega branja v zgodnjem otroštvu, ki se najpogosteje prične v primarni družini. Le-to pa vpliva na razvoj pismenosti, otrokovo učenje predbralnih veščin pa je bistveno tudi z vidika kognitivnega, čustvenega, socialnega in moralnega področja. Skozi raziskavo smo ugotavljali ne samo, da ima skupno branje velik vpliv na otrokovo pripravljenost na izobraževanje, pač pa tudi, da le-to prispeva h krepitvi odnosa med staršem in otrokom. Metode: Pri raziskovalni nalogi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. V vzorec je bilo vključenih 7 mater, ki berejo svojim otrokom. Polstrukturirane intervjuje smo s 6 intervjuvankami izvedli v živo, z 1 intervjuvanko pa preko Zoom-a. Raziskovali smo pogostost skupnega branja staršev in otrok ter se s kvalitativno raziskavo z uporabo intervjujev približali odnosu, ki ga imata starš in otrok. Rezultati: Vse intervjuvanke poročajo o tem, kako velik pomen ima skupno branje v zgodnjem otroštvu ne le za akademsko pripravljenost otroka, temveč tudi za vzpostavljanje pomembnih vezi v vseh nadaljnjih odnosih (100%). Vse intervjuvanke poročajo o začetkih branja pred ali pri prvem letu otrokove starosti (100%) in sicer z namenom spodbuditi razvoj govora, pismenosti, domišljije ter za zanimanje za bralno gradivo (100%). Rezultati kažejo, da so z vzpostavljanjem bralne rutine želele poglobiti medsebojni odnos ter vzpostavljali medsebojne občutke sproščenosti in varnosti (75%). Diskusija in zaključek: Skupno branje prav tako prispeva k razvoju otrokove zdrave navezanosti do starša, le-ta pa veliko doprinese k otrokovi samopodobi. Ta se krepi, saj se ob branju s starši otrok počuti varnega in pomirjenega.
Ključne besede: Družinsko branje, zgodnje otroštvo, pismenost, povezanost, samopodoba.
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2024; Ogledov: 1063; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,82 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava žalovanje ob izgubi bližnje osebe. Pri žalovanju preverjamo, posameznikovo žalovanje ob izgubi bližnje osebe, razlike v žalovanju med žalujočimi, doživljanje žalovanja, soočanje in pomoči, ki so jih potrebovali v času žalovanja. Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature zbrali podatke in opisali žalovanje. Žalovanje razdelimo na simptome žalovanja, faze žalovanja, potek žalovanja in zapleteno žalovanje. V drugem delu opisujemo sklop doživljanja, ki smo ga razdelili na doživljanje izgube, čustva žalujočih pri žalovanju, mišljenje žalujočih in vedenje žalujočih. V tretjem delu sklop pomoč pri žalovanju razdelimo na nasvete in smernice, s katerimi si žalujoči lahko pomagajo, in na pomoč drugih žalujočemu pri žalovanju. Vse teme smo na podlagi literature opisali in raziskali bolj podrobno. Žalovanje je tema, ki se je radi izogibamo. Je težka tema, o kateri se premalo govori. Žalovanje potrebuje svoj čas in poteka po različnih fazah. Žalovanje je odvisno od vsakega posameznika posebej. Pojavi se ob izgubi bližnje osebe, je boleča in dolgotrajna situacija. Nekateri žalujejo tudi po več let. Ni zapisanega pravila, kako dolgo naj bi trajalo žalovanje. Pomembno je, da žalujoči žalujejo, kot sami čutijo, da je najboljše zanje in jim najbolj odgovarja. Žalujoči, ki so izgubili bližnjo osebo, imajo občutek, kot da je s tem odšel del njih. Kako močno je žalovanje, je odvisno od navezanosti med žalujočim in pokojnim, od sorodstvene vezi, starosti pokojnega in od nepričakovane ali pričakovane smrt. Žalovanja so ne glede na situacijo težka, ena so težja od drugih, žalujočim ni lahko, spopadajo se s težko situacijo. Drugi del diplomske naloge zajema empirični del. V empiričnem delu predstavimo rezultate kvalitativno izvedene raziskave. Podatke smo zbrali s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Opravili smo sedem intervjujev z žalujočimi osebami. Analiza pridobljenih rezultatov predstavlja podlago za odgovor na glavno raziskovalno vprašanje in 3 raziskovalna podvprašanja. Raziskava potrjuje našo domnevno, da žalujoči žalujejo različno, ne gredo vsi žalujoči po fazah žalovanja in da se reakcije in vedenja žalujočih razlikujejo.
Ključne besede: žalovanje, doživljanje, faze žalovanja, potek, soočanje, pomoč, žalujoči
Objavljeno v ReVIS: 23.01.2024; Ogledov: 1364; Prenosov: 84
Celotno besedilo (2,56 MB)